Petčlanska družina že štiri leta ni kupila hrane v trgovini, rezerve pa imajo dovolj za leta

31-letna Natasha Gahagan je vedno sanjala o lastni kmetiji in je prepričala svojega moža, 42-letnega Dennisa Gahagana, da so se preselili iz mesta na kmetijo blizu Milwaukeeja. Par ima skupaj dva otroka, stara 4 in 2 leti, Dennis pa ima iz prejšnje zveze še 21-letnega sina. Družina prideluje sadje in zelenjavo, redijo pa tudi kokoši in koze. Gahaganovi pravijo, da že 4 leta ne hodijo redno v supermarket in se skušajo preživljati s tem, kar pridelujejo in s tem, kar lahko dobijo od drugih lokalnih kmetov. Natasha gre približno enkrat na leto nakupovat živila v supermarket, da bi nabavila nekaj osnov, kot je moka, a razen tega večinoma živijo od tistega, kar shranijo v kleti in njihove zaloge zadostujejo za celo leto. »Živeti s kmetijstvom so bile moje velike sanje,« pravi Nataša , ki je poleg kmetovanja honorarna zobozdravstvena asistentka.

»Rada sem zunaj. Vedno sem si želela živeti brez omrežja. V nakupovanje živil pravzaprav ne hodimo. Poskušamo živeti s tem, kar imamo. Tako bolj ceniš tisto, kar imaš,« je dodala. Družina je nekoč živela v Sheboyganu v Wisconsinu in že takrat je Natasha na njihovem vrtu gojila, kar je lahko. Ko pa sta januarja 2015 našla zemljišče, ki sta si ga lahko privoščila, sta se z veseljem preselila na podeželje. Na kmetiji so redili veliko živali – krave, race in celo pave – zdaj pa redijo kokoši, gosi in koze. Pijejo kozje mleko in iz njega delajo milo, ki ga prodajajo. Kar zadeva zelenjavo, pridelajo malo, samo tisto, kar potrebujejo – paradižnik, paprika, kumare, česen, čebula in gobe. Imajo tudi manjši sadovnjak, kjer gojijo jabolka, hruške, slive in jagode.

Za konzerviranje hrane uporabljajo metode, kot sta konzerviranje in liofilizacija, zato je njihova klet vedno polna rezerv. Med drugim že pripravljene jedi hranijo zamrznjene, tako da se jim v dneh, ko so bolj zaposleni, ni treba ukvarjati s pripravo kosila. »Ohranjam zaradi priročnosti. Veliko stvari si prihranim za poletje, ko imamo veliko opravkov,« je pojasnila Natasha , ki se trudi svoji družini zagotoviti čim bolj trajnosten življenjski slog. Meso dobi od lokalnih kmetov in v supermarketu kupi le najnujnejše, če pa kupijo nekaj stvari, to počnejo v razsutem stanju, da jih lahko shranijo. »Mesto ni zame. Rada imam svoj dom,« pravi mama, ki jo tak način življenja zelo veseli.