Ganljivo

Nikoli ni prepozno! ˝Pridi, ko bom 65, da si spočijem oči na tebi. ˝

Objavil: pokukajsi | 01.07.2019

Jaz bom počivala na vrtni gugalnici, ti pa mi boš mahal z zgubano roko. 

 


 

˝Kje je˝, me vprašaš. ˝Notri, pred preglasnim TVjem˝, odgovorim mirno. 

Pridi k meni, ko bom 65,  da proslaviva vse zamujene rojstnodnevne zabave in torte, sedaj ko te vidim pred mojimi vrati. 

Pridi na šepet, ko se še zadnjič smejim. 

Pridi k meni, ko bom jaz 65 in ti 69, da dokaževa vsem mimoidočim dejstva, da imam drugo roko v moji roki. 

Pokazala ti bom vse razglednice, katere sem zbrala v času po tem, ko si odšel. 

Pokazala ti bom fotografije obrazov in nasmehov, s katerimi bi se moral postarati in se nisi. 

Tako so odraščali z njim. 

 

 

 

Vzami me, ko bom 65, da ti povem koliko krat sem poslušala njegovo dihanje in premišljevala komu dihaš ti. 

Te je ljubila kot jaz? Te je pokrivala ponoči, kot sem te jaz? 

Pridi k meni, da ti povem, da dolgo nisem želela poznati tvojega konca in osebe k kateri hitiš ko se zmrači. 

Ni me zanimalo mnenje mimoidočih, ki so te videli.  

Sprehodi se po moji ulici, ko bom 65, da ti povem vse.

Kdo se je rodil, kdo je umrl in kaj se je zgodilo med nama in življenjem.

Naj ti povem, da življenja ne morem zapakirati v kovček in odvreči nekje v tujini,-kot sem to mislila. 

Pridi k meni pred tvojim rojstnim dnevom, da si spočijem oči na tebi. 

 


 

Kako si? Kako to, da sem se te naveličala? 

TI si ta. In jaz sem se postarala. 

Škoda, da se nisva postarala skupaj. 

 

 

 

Fotogalerija