Zanimivo

Dobite naježeno kožo, ko poslušate glasbo? Pomeni, da imate unikatne možgane

Objavil: pokukajsi | 04.07.2019

Tudi vi dobite kurjo polt, ko poslušate določeno glasbo? 

 

 

Znanstveniki so pred kratkim ugotovili, da so vaši možgani drugačni, saj naj bi imeli več nevronskih povezav med slušnim korteksom in centrom za čustva.

Če se vam je že kdaj zgodilo, da se vam je ob poslušanju glasbe naježila koža, ste med tistimi, ki imajo po zadnjih dognanjih znanstvenikov boljši stik z lastnimi čustvi.

Občutke naježene kože ob poslušanju glasbe doživlja približno polovica ljudi. Nekateri temu občutku zaradi njegove prijetnosti pravijo kar kožni orgazem.

Naježena koža pa ni edini telesni odziv na glasbo. Slednja lahko med drugim zviša ali zniža srčni utrip in pritisk, nas umiri, spravi v jok ali povzroči cmok v grlu.

»Naježena koža je sicer evolucijski odziv na mraz,« pravi Matthew Sachs, doktorski študent Univerze v Južni Karolini, ki se že dlje časa podrobneje posveča preučevanju telesnega odziva na glasbo.

»Da se nam ob dobri glasbi naježi koža, na prvi pogled ni videti smiselno,« je dejal za britanski Guardian.

 

Vir: Facebook

 

 

Ker imajo vsi telesni odzivi izvor v evoluciji, znanstveniki razmišljajo o tem, da bi lahko bila naježena koža ob poslušanju glasbe biološki odziv na presenečenje.

Biologija nas sili, da se odzovemo na visoke tone, ker nas spominjajo na jokanje ali vpitje, ki sta univerzalna človeška odziva.

Visoki toni nas na nezavedni ravni opozorijo na nevarnost, ugotovitev, da pri poslušanju glasbe nevarnost ne obstaja, pa možgane preseneti, zaradi česar se pojavi telesni odziv, kakršen je naježena koža.

Nevroznanstvenica Jessica Grahn je za Guardian dejala, da ljudje radi občutimo tovrstne telesne odzive.

»Podobni procesi se dogajajo pri gledanju grozljivk in obiskovanju hiš strahov, kar počnemo za zabavo,« je dejala.

Ljudje, ki so bolj odprti za nepredvidljiva doživetja, imajo večjo možnost, da doživijo telesni odziv ob glasbi ali kateri drugi obliki umetnosti.

Sachs, ki je fizični odziv na glasbo proučeval že kot dodiplomski študent na Harvardu, je objavil študijo, v kateri je s sodelavci analiziral vpliv glasbe na človeško telo.

 


 

 

K sodelovanju v raziskavi je povabil dvajset ljudi, izmed katerih je polovica takšnih, ki ob najljubši glasbi začuti mravljince in polovica takšnih, ki teh občutkov ne doživlja.

Raziskovalci so slikali možgane sodelujočih in ugotovili, da imajo ljudje, ki občutijo mravljince, precej več nevronskih povezav med slušnim korteksom in delom možganov, odgovornim za čustva.

Zaradi tega je komunikacija med obema deloma boljša.

»Zaradi več vlaken in boljše povezave med obema predeloma možganov je omogočena bolj učinkovita obdelava med obema centroma,« je avtor zapisal v svoji študiji.

Kot poroča portal Quartz, Sachs sicer priznava, da je raziskava narejena na zelo majhnem vzorcu ljudi in da gre za področje, ki ga je težko raziskovati.