Susan Shane, pisateljica in potopiska, je napisala pregled, koliko težav ima s prijatelji, ljubimci in drugimi obiskovalci, ki jim nikoli ni dovolila, da bi sedeli na njeni postelji v oblačilih ˝od zunaj".

Opisuje, zakaj je vztrajala in kako je iz ljudi, ki so mislili da je bakteriofob ustvarila nove enokomisleče prijatelje. 

"Snemi hlače, zapovedujem. Ko sem to povedala, mi je partner neizogibno vrgel pogled, v katerem se mešata navdušenje in zmeda.

Želela sem odstraniti zmedo z njegovih oči in mu na hitro razložim: Če te prosim, da si slečeš hlače, še ne pomeni, da želim takoj spati s tabo.

Ampak pravim samo, če želitš sedeti na moji postelji, morajo hlače dol.

...Po tem vedno poteka pogovor o moji prošnji....

Da, samo čiste stvari se lahko dotikajo moje postelje, tudi mene.

Ko se vrnem iz lokala ali od kjerkoli, nikoli ne grem spat, dokler se ne tuširam.

V moji postelji ne dovoljujem nobenih pasov, nakita, šal in nobenih ljudi v oblačilih, katera so bila v avtobusih, tramvajih, restavracijah ...

Fotografija je simbolična

Gostje so zaradi moje prošnje zmedeni, ampak taka sem.

Kajti kako je mogoče, da je legitimno, da se nekdo zavali v posteljo v oblačilih, v katerih je bil na ulici??!

Povedala bom tako: Pomislite, kje vse ste bili vsi v svojih oblačilih - na sedežu v podzemni železnici, na klopi v mestu, na stolu v lokalu.

Zdaj pa pomislite, kdo vse je še sedel na teh sedežih, klopeh in stolih in bi si želeli vse to v svoji postelji?

Mislim, da ne bi.

No, če ne bi, zakaj bi pripeljali nekaj njihovega znoja, kože in več v svojo posteljo?

Čeprav ste verjetno mislili, da sem bakteriofob, nisem, vendar je neznosna misel na nekaj umazanega ali potencialno nevarnega v moji postelji neznosna.

Mislim, da moj strah pred umazano posteljo izhaja iz dejstva, da sem na ulici videla stvari, za katere sem prepričana, da nočem niti približno, da se znajdejo v bližini mene in/ali moje postelje, in morda zato, ker je moja mama Japonka in je v njeni kulturi običajno, da se ljudje pred odhodom v posteljo okopajo.

Ne samo, da se sprostijo, ampak z namenom, da posteljo ohranjajo čisto.

Eden od razlogov je zagotovo ta, da sem živela s sostanovalci in v nekaterih od teh stanovanj je bila postelja edini kos pohištva, ki sem ga imela v lasti.

Vesel sem, da je postelja moje zatočišče in da vsebuje samo moje bacile in bacile ljudi, ki sem jih povabila v svojo posteljo.

Ko prijateljem razložim svoja stališča, mnogi doživijo učinek eureke in začnejo delovati in razmišljati tako kot jaz.

Verjamem, da sem v teh letih nagovorila že več kot ducat ljudi.

S spoštovanjem˝, Susan Shane