Zmeraj je poskušal biti strelovod, prevzeti nase kritike, pohvale razdeliti. Tako bi bilo prav, da delajo tudi učitelji z učenci, pravi Darko Rebernik, sveže upokojeni ravnatelj OŠ Korena. Tudi v pokoju še namerava spreminjati šolski sistem, pravi. Napisal bo šolski pravilnik: "Preprosto je denimo prepovedati mobilne telefone. Pripraviti pravilnik, kdaj jih lahko uporabljamo, in se tega tudi držati je veliko težje."

Po 15 letih vodenja Osnovne šole in vrtca Korena se je Darko Rebernik z začetkom decembra upokojil.

Priljubljenemu ravnatelju, ki je slovel po liberalnem načinu vodenja in je aktivno sodeloval tudi pri spremembah šolskega sistema, so na Koreni ob odhodu pripravili proslavo presenečenja, na kateri je prejel tudi posebno zahvalo občine Duplek, ob šoli pa so njemu v čast zasadili javor in ga poimenovali po njem.

Ob številnih prejetih priznanjih v njegovi karieri mu največ pomeni prav naziv častni občan občine Duplek, pravi.

"Res živim v Lenartu, a moj kraj je Korena," poudari.

A čeprav je Rebernik v pokoju šele dober teden, ima že polno zaseden urnik, saj kuje nove projekte.

"Vedno sem želel napisati šolski pravilnik, ki ne bi vključeval nobenih prepovedi. Vsi sovražimo prepovedi in prepovedano se najbolj sveti. Sem pristaš sprejetja in spoštovanja pravil," razloži.

"Preprosto je denimo prepovedati mobilne telefone v šoli. Pripraviti pravilnik, kdaj jih lahko uporabljamo, in se tega tudi držati je veliko težje. Pravila pa morajo nato veljati tudi za učitelje. In v tem je velika odgovornost. Morda mi bo sedaj, ko bom imel več časa, končno uspelo dokončati ta projekt," entuziastično napove.

Vir: Povzeto po Štajercu 

Ob tem pa že nakaže svoj način delovanja. Kljub avtoriteti, ki mu jo je zagotavljala funkcija, je ostal dostopen. Znal je prisluhniti vsakemu otroku, se z njimi pošaliti in mu predstaviti zadeve na njemu razumljiv način.

Izjemno velik poudarek je dajal vrednotam in odnosom.

"Današnja družba je postala vse preveč pravna in tekmovalna, a tekmovalna na napačen način, saj ni več fair playa, pri tem pa aktivno sodelujejo tudi starši, ki skušajo preko otrok izpolniti svoje neuresničene želje," je prepričan.

"Na Koreni smo tako uvedli posebno kategorijo odličnikov. To so učenci, ki imajo spoštljiv odnos do učiteljev in sošolcev, sodelujejo pri pouku, pomagajo sošolcem, gojijo lep odnos do okolja, izpolnjujejo šolske obveznosti, so strpni, spoštujejo pravila, lastnino in pravice drugih učencev in delavcev šole ter jih kot take prepoznajo njihovi sošolci."

Preseneti tudi s tezo, da v osnovni šoli ne bi smelo biti ocen.

"Namesto ocen bi se meril odstotek posameznikovega napredka. Seveda bi bila s tem veliko večja odgovornost na učiteljih, da res zagotovijo tisto osnovno znanje, ki ga učenec po končani osnovni šoli potrebuje. Grozno se mi zdi, da že tako majhnim otrokom vcepljamo boj za ocene, da se bodo lahko vpisali na želeno srednjo šolo. Za selekcijo bo še veliko časa kasneje, osnovna šola bi morala otroku v prvi vrsti zagotoviti samozavest, mi pa namesto tega iz njih delamo psihične invalide," razmišlja Rebernik in priznava, da nikoli ni imel priložnosti javno predstaviti ideje, je pa prepričan, da bi požela val neodobravanja iz stroke.

Prav tako je zelo nezadovoljen z realizacijo devetletne osnovne šole. Sodeloval je namreč v delovni skupini, ki jo je zasnovala.

"Zamišljeno je bilo, da bo prvi razred podaljšek vrtca in da bo v razredu obvezno tudi vzgojiteljica. Šolski program, ki ga danes izvajajo v prvem razredu, pa nikakor ni primeren za šestletnike," je kritičen Rebernik in sedaj upa na uspešnost ekipe šolskega ministra Jerneja Pikala in njegove reforme šolskega sistema.

Rebernik tudi upa, da bo lahko po upokojitvi še aktivno sodeloval pri izboljšanju stanja v šolstvu.

"Pogrešal bom maso otrok, njihovo poštenost in nepokvarjenost," prizna.

Da je na Koreni resnično pustil velik pečat, so mu z uvodoma omenjeno ganljivo poslovilno proslavo jasno pokazali učenci in učitelji, ki so mu skupaj s starši pripravili presenečenje.

Okoli 400 ljudi je napolnilo dvorano Kulturnega doma Korena. "Resnično so me ganili. Nikoli nisem bil pristaš čaščenja kulta osebnosti, a ta iskrena gesta, to imam za najvišje priznanje za moje delo," še vedno ganjen poudarja Rebernik.

"Delo v manjšem kraju prinaša številne prednosti. Koreno sem izbral namensko, saj je bil moj cilj delati na šoli, kjer bi lahko med zaposlenimi in otroki vpeljal družinske odnose. Pri nas vsak učitelj pozna vsakega učenca. Pozna njihove dobre lastnosti pa tudi pomanjkljivosti in tako bi morala funkcionirati vsaka šola," je prepričan.

Doda, da je imel v karieri pri izbiri sodelavcev tudi srečo, saj delo učitelja ni za vsakogar.

"Kot ravnatelj pa sem se trudil biti strelovod šole. Zavedal sem se, da sem odgovoren za vse, kar se na šoli dogaja, vedno sem bil pripravljen sprejeti vsakršno kritiko. Ob skupnih uspehih pa nisem izpostavljal sebe, temveč sodelavce, in enako sem zahteval od učiteljev v odnosu do učencev," še pripoveduje.

Že ob nastopu funkcije pa je svojim sodelavcem povedal, da od njih pričakuje, da se jih na raznih krajevnih dogodkih vidi v prvi ali drugi vrsti. "Učitelji morajo biti vpeti v lokalno dogajanje.

Morda se je to na začetku slišalo nenavadno, a mislim, da je rezultat tega očiten."

Novi ravnatelj Peter Lešnik, sicer učitelj matematike na korenski osnovni šoli, tako vstopa v velike čevlje.

"Pričakujem, da bo pri svojem delu uspešen, in upam, da bo klima še naprej pozitivna v korist otrok. Osnovno vodilo naj mu bo več pohval kot graje, če pa ta že mora biti, naj vključuje usmeritev, kako naprej."

Širšim Slovenskim goricam je morda bolj kot njegov stas - vedno nasmejan, z brki in obvezno v obleki in s kravato - znan njegov glas.

Kot voditelj športne oddaje Gol na Radiu Slovenske gorice je s prisrčnostjo osvojil srca marsikaterega poslušalca.

Še preden je postal ravnatelj na Koreni, je bil delovno aktiven v Lenartu, kjer je bil direktor in nato ravnatelj vseh lenarških vrtcev.

Kariero pa je začel kot učitelj športa v domači Voličini, nato je postal prvi profesionalni sekretar Športne zveze občine Lenart, zasedal pa je tudi različne funkcije v lokalni skupnosti.