Zanimivo

32-letnica se je odločila za splav in ni ji žal, pravi

Objavil: pokukajsi | 20.01.2020

Pravica do splava je v Sloveniji zagotovljena v 55. členu Ustave Republike Slovenije, ureja pa jo Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok.

 


 

Izvaja se z napotnico izbranega ginekologa do 10. tedna nosečnosti, pri višjih nosečnostih o splavu odloča komisija za umetno prekinitev nosečnosti, ki jo imajo vsi ginekološko - porodniški oddelki v bolnišnicah.

Na papirju zveni povsem enostavno, pa je tako tudi v praksi?

Malo je tem, o katerih so si mnenja tako nasprotujoča, kot je v primeru splava.

Nekateri zagovarjajo nedotakljivost pravice do življenja, drugi nedotakljivost pravice do izbire.

Zakonodaja je jasna in postavljena na stran svobodne odločitve vsake posameznice.

Za splav ni starostne omejitve niti ni potrebno dovoljenje staršev (pri mladoletnicah), edini pogoj je, da je ženska razsodna.

Odločitev za splav ni in ne more biti lahka, a ženske, predvsem tiste po 30. letu starosti, verjetno dobro vedo, zakaj so se odločile za prekinitev nosečnosti.

A čeprav je v teoriji vse jasno, v praski ni vedno tako.

 

Fotografija je simbolična

 

Lep primer je denimo zgodba Slavonke Lize, ki je pri 32 letih natančno vedela, da si ne želi otrok. Tudi njen partner.

A ko je po nesreči zanosila in želela prekiniti nosečnost, je naletela na številne prepreke.

 


 

˝Zanosila sem, ker naju je izdala kontracepcija. Zaradi določenih zdravstvenih težav ne smem jemati tabletk, zato se je zgodilo najhujše – med spolnim odnosom nama je počil kondom.

S fantom sva bila v zvezi 11 let in pravzaprav moja zgodba ni dramatična v smislu, da sva imela samo romanco ali da sva se za splav odločila zato, ket nisva imela denarja, pogojev za življenje, končane šole in podobnega.

Oba sva bila stara 32 let in sva preprosto vedela, da si ne želiva imeti otrok,˝ je o svoji izkušnji s splavom hrvaškemu portalu Express zaupala v Zagrebu živeča, Slavonka Liza.

 

Ko sta se na testu nosečnosti pokazali dve črtici, jo je skoraj kap. 
Pravi,  da se ni niti malo borila z dvomi glede odločitve o splavu, veliko hujši in dolgotrajnejši je bil boj, da je do splava zares tudi prišlo.

˝Da sem noseča, sem posumila potem, ko sem teden dni vsako jutro bruhala in dvakrat celo padla v nezavest.

Naredila sem test nosečnosti in ko sta se pokazali dve črtici, mi je ponovno postalo slabo.

Bila sem prestrašena in jezna, predvsem zato, ker je bila kontracepcija najin sveti gral.

A verjetno je res tako, da se pač samo zgodi,˝ je povedala Liza in dodala, da se je nemudoma odpravila do ginekologinje.

Ginekologinja jo je takoj opozorila, da pot ne bo lahka

Takoj, ko je medicinski sestri zaupala, da je verjetno noseča, so jo sprejeli – kar preko vrste.

˝Iskreno sem mislila, da se bom srečala s kakšnimi predsodki ali da mi bo misel na otroka, ko bo enkrat prišlo do nosečnosti, začela ugajati, pa se ne bom odločila za splav.

A ni bilo tako.

Ginekologinja je potrdila, da sem noseča približno šest tednov in ko sem ji povedala, da si želim splaviti, mi je zelo prijazno povedala, da mi bo pomagala.

Takoj mi je povedala, naj pohitim, ker v Zagrebu ni lahko dobiti termina za tak poseg.

Ni me vprašala, zakaj ne želim obdržati otroka, niti me ni skušala pregovoriti, naj ne prekinem nosečnosti, prav tako ni z mano delila svojega modrovalnega stališča o pomenu materinstva, za kar sem ji zelo hvaležna, čeprav sem prepričana, da to pri nekaterih ženskah deluje,˝je povedala Liza, ki je, takoj ko je prišla domov, začela klicati v bolnišnice.

 

Fotografija je simbolična

 

 

˝Počutim se grozovito, ko se spomnim na ta del odločitve za splav. To je bila res nočna mora.

V bolnišnicah, s katerimi sem uspela priti v stik preko telefona, so mi povedali, da oni tega ne izvajajo ali da je edini zdravnik, ki nima uveljavljenega ugovora vesti na letnem dopustu.

Po delu sem začela vsak dan hoditi po bolnišnicah, ki jih prej nisem uspela dobiti na telefon.

Iskreno, bilo je veliko neprijaznih pogovorov, in na vhodih sem morala večkrat moledovati, da so me sploh spustili do zdravnika. Številne sestre so mi dopovedovale, da je to, kar počnem, teroristično dejanje,« se je spominjala Liza, ki se je na koncu vendarle uspela dogovoriti za termin v eni izmed zagrebških bolnišnic.

V telefonskem pogovoru so ji povedali, da lahko tam opravi tudi krvne preiskave, ki so potrebne pri samem postopku. 

˝Pet dni pred posegom sem poklicala, da vprašam o točni ceni in koliko časa me bodo zadržali v bolnišnici, a so mi povedali, da je operacija preklicana, ker imajo že preveč rezervacij.

 


 

Znorela sem, ženska na telefonski zvezi pa mi je odgovorila, da pač nisem njihova prioriteta.

V moje sanje so se prikradle nočne more, sanjala sem, da pulim vse iz svoje maternice, samo da se znebim bremena, ki je v njej.

Morda zveni grobo, a tisti, ki si ne želijo otrok, vedo, o čem govorim,« je povedala Liza, ki je na krvne preiskave na koncu odšla v zasebni laboratorij, za nujen novi termin splavitve pa se je dogovorila v eni izmed zadnjih zagrebških bolnišnic s seznama, ki si ga je pripravila takoj, ko je izvedela za nosečnost.

 

Je rešitev v sterilizaciji?

»Res sem jim zelo hvaležna, bili so hitri in učinkoviti. Nihče se ni izživljal nad mano in dva dni po posegu sem bila že v službi.

Pogovor z ginekologinjo je bil fantastičen, brez kančka pritiska, govorili sva o drugih metodah kontracepcije, povedala sem ji, da me zanima tudi sterilizacija,« je dejala.

To bi pomenilo, da bi ji prerezali jajcevode in s tem preprečili potovanje jajčeca od jajčnika do maternice.

A sterilizacija je pri ženskah bolj zapleten proces kot vazektomija pri moških, saj poteka v anesteziji, poleg tega mora poseg odobriti posebna komisija, ki pozitivni odgovor večinoma da samo v primeru, da je ženska že vsaj enkrat rodila.

Starostna meja za sterilizacijo je v Sloveniji vsaj 35 let, tako za moškega kot za žensko, obvezna je čakalna doba pol leta.

Zahtevek se vloži pri socialni delavki.

Čakalna doba ni zato, ker uradniški mlini počasi meljejo, ampak zato, ker je odločitev za sterilizacijo ena izmed težjih, ki jih človek sprejme v življenju.

Sposobnost oploditve in zanositve sta eni izmed pomembnejših človeških funkcij. Marsikdo odločitev obžaluje.

Včasih je sterilizacija veljala za dokončno in nepovratno metodo, vendar temu ni več tako, saj je tudi po sterilizaciji nosečnost še vedno možna, in sicer z biomedicinsko pomočjo

 

 

 

Fotogalerija