Ganljivo

Mlada Slovenka je s sinom šla na pijačo. Brezdomcu je dala 5 evrov, nato pa doživela šok s strani fensi ženske ...

03.10.2020

Fina dama verjetno nima pojma, kaj pomeni biti brez denarja. Sramota! Kaj bi storili, če bi srečali brezdomca in bi bil zraven vas vaš otrok? Upoštevajte, da se otroke najboljše vzgaja z zgledom. Izkušnja mlade mamice Jasmine je izjemno zgovorna.

 

 

 

 

S sinom je nedavno šla v trgovski center, kjer je doživela neprijetno izkušnjo.

To je bilo tako za njenega sina kot njo velika izkušnja, ki si jo bosta zapomnila za vse večne čase.

Svojo izkušnjo je objavila tudi na svojem Facebook profilu.

»Danes sem se naučila, da nikoli ne obsojaj človeka po videzu ...

Z malem sva šla v trgovski center po nakupih in na najino skoraj vsakodnevno rutino na kavico in sok.

Pred trgovskim centrom parkirava avto in izstopiva iz njega.

K nama se približuje starejši gospod, hodi počasi, ima raztrgano majico in veliko luknjo v čevlju.

Pride do naju, malo postoji in reče:

 

 

 

 

Puža (punca), imaš morda prosim kaj drobiža za hrano?.

Premerim ga s pogledom in sežem po denarnici za drobiž.

Dam mu 5 evrski bankovec, saj manjšega nisem imela.

Vidim, da mu je nerodno vzeti, vpraša, če imam kaj manj.

Rečem ne, je že dobro in da naj uživa.

Mimo pride starejša gospa vsa lepo namazana v fensi oblačilih in mi zabrusi, da me je lahko sram, da podpiram pijansko klošarsko golazen.

Ne jaz, ne ta gospod ne rečeva nič.

Jaz in mali greva v trgovino, nato na kavico.

In ko po skoraj uri zapustiva trgovski center, ta gospod zopet stoji na parkirišču in naju čaka.

Puža, me zopet pokliče. 

 

Ošvrknem ga s pogledom in si sama pri sebi mislim, morda je pa srečen, ko je dobil za litrco.

Potem pa šok.

Svojo hrapavo roko stegne proti meni in v njej drži račun in nekaj drobiža.

Razpre vrečko in v njej je beli kruh in 2 pakla makaronov.

Ponuja mi vrnjen drobiž, jaz pa mu pravim je že dobro gospod. 

On nadaljuje: 

Veš puža, nisem pijanec, nikoli nisem pil, pijanec mi je leta 2002 vzel prednost.

Bil sem z motorjem, on z avtom.

Naredil me je za invalida, saj je pijan sedel za volan in precenil svoje zmožnosti.

Boli me, da ljudje obsojajo po mojemu videzu, socialna je zelo mala, za delo nisem sposoben.

In vsaki večer molim za dobre ljudi.

 

 

Ošvrknem ga s pogledom in si sama pri sebi mislim, morda je pa srečen, ko je dobil za litrco.

Potem pa šok.

Svojo hrapavo roko stegne proti meni in v njej drži račun in nekaj drobiža.

Razpre vrečko in v njej je beli kruh in 2 pakla makaronov.

Ponuja mi vrnjen drobiž, jaz pa mu pravim je že dobro gospod. 

On nadaljuje: 

Veš puža, nisem pijanec, nikoli nisem pil, pijanec mi je leta 2002 vzel prednost.

Bil sem z motorjem, on z avtom.

Naredil me je za invalida, saj je pijan sedel za volan in precenil svoje zmožnosti.

Boli me, da ljudje obsojajo po mojemu videzu, socialna je zelo mala, za delo nisem sposoben.

In vsaki večer molim za dobre ljudi.

 

V grlu se mi je naredil debeli cmok.

Ampak res mi je dalo misliti, da smo ljudje preveč obremenjeni s tem, kako kdo zgleda.

Vsak ima svojo zgodbo.

Vsak hodi v svojih čevljih.

Vsaka pot je lahko ravna ali strma.


Ampak le od nas je odvisno ali bomo človek do človeka.«

Avtorica: Jasmina Krajcer

Delite naprej in dajte misliti še komu.

Skupaj lahko spreminjamo svet na boljše.