Mladenič Alen Sever je delil osupljiv opis svojega običajnega delovnika na covid oddelku v Splošni bolnišnici Murska Sobota.

Razmere v soboški bolnišnici so že dalj časa resne.

Zaradi naraščanja hospitaliziranih in pomanjkanja kadra so pozvali tudi k zunanji pomoči.

Eden izmed tistih, ki se je javil za pomoč, je 19-letni pripravnik iz Zdravstvenega doma Ljutomer Alen Sever.

Mladenič od sredine novembra dela v soboški bolnišnici, kjer delo poteka v zares težkih razmerah, zato se je odločil, da z javnostjo deli, kako poteka njegov običajen delovnik.

Kot pravi, je treba spremeniti miselnost ljudi, saj se še zmeraj vse preveč posameznikov ne zaveda resnosti situacije.

Alen vstane ob 4.40 in se ob 5. uri že odpravi proti bolnišnici.

Ob 5.50 se nadane v skafander, natakne dvojne rokavice, obuje plastično vrečko čez obutev, na obraz nadane FFP3 masko, kapuco skafandra in še vizir, "nato s kolegi kot Marsovci vstopimo v ogenj".

Vir: sobotainfo

Med prvimi jutranjimi opravili je merjenje krvnega sladkorja, vitalnih funkcij, preverjanje kisikovih mask pacientov in deljenje zajtrka.

Ob tem več kot polovici pacientom morajo pomagati pri hranjenju, saj sami tega ne zmorejo.

"Ko ti že zjutraj 06.30 pri jutranji negi pot preplavi celo telo in se spomniš, da imaš nekaj pavze, da se stuširaš in pomalicaš, komaj čez 6 ur, vidiš da je delo zdravstvenih delavcev res naporno, požrtvovalno in premalo cenjeno," opisuje 19-letnik.

Sledi vizita, ki je sodeč po njegovem zapisu, še toliko bolj naporna, tako mentalno kot fizično.

"V sosednji sobi piska monitor, ker ima pacient premajhno saturacijo, v tretji sobi kliče pacientka, da bi ji menjal plenico, v četrti sobi zvoni pacient, da bi mu pomagal do stranišča. Vendar vsem ustrežeš in pomagaš.

Vsakodnevno se mi zgodi, da me pacient prime za roko, se s solznimi očmi zazre v mene in me vpraša, če bo preživel in kdaj bo lahko končno objel svoje otroke. Ostanem enostavno brez besed," nadaljuje pripravnik na pomoči v soboški bolnišnici.

Po viziti paciente pospremi na naročene preiskave, sledi ponovno merjenje vitalnih funkcij in obračanje pacientov, da ne dobijo dekubitusa. "Vmes me začne noro srbeti oko, vendar se ne morem popraskati, ker imam kontaminirane roke.

Poskusiš to odmisliti, vendar se spomniš, da imaš usta suha, brez sline, ker zjutraj nisi upal piti, saj ne bi mogel do stranišča," opisuje številne nevšečnosti, ki se mu pripetijo med napornim delom.

V nadaljevanju sledi ponovno merjenje krvnega sladkorja, telesne temperature in delitev kosil ter pomoč pri hranjenju.

Vmes v sosednji sobi umre pacientka, ki jo morajo urediti in odpeljati na patologijo.

Po kosilu pa sledi še nega pacientov, menjava plenic in pospravljanje perila.

"Odštevam zadnje minute do 14.00, ko se lahko končno slečem in skočim pod tuš, ker imam svoje telo prelito s potom.

Na eks spijem pol litra vode in pomalicam. Komaj se privlečem do avta in se odpeljem domov.

Od 16.00 do 20.00 imam še predavanja na faksu, nato pa je ura 21.00 ko se končno spravim v posteljo.

Vmes mi zmanjka energije po učenju, ampak več ne zmorem," zaključi opis svojega delovnega dne in doda, da zjutraj gre spet vse od začetka, njegov delovnik pa traja od ponedeljka do nedelje.

Alen namreč ob pripravništvu tudi študira zdravstveno nego na Alma Mater Europaea.

*vir: sobotainfo.com*