Piše vam globoko razočarana gospa srednjih let.

˝Ne vem, zakaj se ravno mene drži taka smola. Ugotavljam, da z moškimi nimam sreče.

Dogajajo se mi sami slabi dogodki. Ker je vse povezano z njimi, mi tudi v življenju ne gre zavidljivo. Najprej je bil moj oče velik tiran.

Mene in brata je priganjal k delu. Brat je pod pritiskom doštudiral, jaz pa ne.

Zgodaj sem se poročila s starejšim moškim, ki me je imel rad in je bil tudi premožen, tako da se mi ni bilo treba ubadati z vsakdanjimi skrbmi. Imela sem pomočnico, ki je opravljala gospodinjska dela, jaz pa sem se lahko posvetila sebi in svoji lepoti.

Kadar sva z možem kam šla, so me vsi občudovali. Mož je bil zelo ponosen name.

Otrok si nisva želela in nekaj let je bilo življenje kot v raju. Vse bivše sošolke so mi zavidale. Potem je mož zbolel za rakom in umrl.

Svet se mi je podrl. Velikega premoženja mi ni zapustil, le hišo.

Vir: Onaplus

Pokojnine po njem nisem mogla dobiti, delati pa tudi nisem sposobna.

Zdravnik mi je rekel, da nimam nobene take bolezni, ki bi me ovirala pri delu. Ampak za navadno delavko jaz nisem.

Potem sem spoznala zelo prijaznega moškega in se z njim poročila.

Problem pa se je pojavil, ker je čez čas, ko je zaljubljenost minila, postal tiranski, kot moj oče. Zahteval je, da gospodinjim.

Zahteval je otroke. Če sva šla v družbo, se je zmrdoval in norčeval, če so me drugi občudovali.

Rekel je, da ne delam drugega, kot skrbim zase, da sem kot paket, ki je lepo ovit, notri pa nič ni.

Takih žalitev nisem prenesla in sva se ločila.

Zdaj sem spoznala drugega moškega. Ta mi ne da dovolj denarja. Za vsako stvar mu moram polagati račune.

Poleg tega je še poročen in ima otroka, ki še hodita v šolo. Ne vem, kaj naj naredim.

Počutim se razočarano, potrto, odrinjeno od življenja. Mislila sem že na najhujše.

Kako drugim ženskam uspeva, meni pa ne? Kaj mi svetujete, kdo mi lahko pomaga?˝

- Bralka