Zanimivo

To je resnica o marihuani

Objavil: Uredništvo | 30.11.2021

V lanskem letu je izšla zanimiva knjiga avtorja Alexa Berensona z naslovom Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. Na knjigo je na družabnih omrežjih opozoril Boštjan M. Zupančič, pri nas je slabo poznana in žal (še) ni prevedena.

 


 

Avtor v knjigi obravnava negativne posledice uživanja marihuane. Teh je mnogo več, kot je to pogosto prikazano v javnosti.

Nekako velja, da marihuana ni škodljiva, prej v mnogočem zdravilna, po njej ni nihče nasilen, prej umirjen in upočasnjen ...

Pa je res tako?

 

Foto: unsplash

 

 

Marihuana neškodljiva, po krivici prepovedana droga?

Zagovorniki marihuane pogosto trdijo, da med ljudmi zaradi nepoznavanja in stigmatizacije krožijo miti in napačne predstave o njej.

Mit številka ena pravi, da imajo uživalci marihuane večjo možnost postati zasvojeni s tršimi drogami, kot sta kokain in heroin.

Popolnoma drži, da večina ostane zgolj in samo pri uživanju marihuane, vendar še bolj drži, da je tveganje uporabe trdih drog (heroin, kokain) mnogo manjše pri tistih posameznikih, ki marihuane sploh ne poskusijo.

Berenson tako navaja podatke o izrazitem porastu uporabe kokaina v tistih severnoameriških državah, ki so legalizirale uporabo marihuane.

Nadalje zagovorniki navajajo dejstvo, da ima marihuana manj škodljivih stranskih učinkov kot alkohol (agresivnost) in tobak (pljučni rak).

To lahko deloma drži, vendar je precej napačno v primeru, da alkohola in tobaka ne dojemamo kot droge z mnogimi škodljivimi posledicami.

Tu gre bolj za vprašanje legalizacije kot škodljivosti.

Švedski profesor dr. Sven Andreasson, specializiran za področji zasvojenosti in alkoholizma, meni, da je marihuana precej bolj nevarna kot alkohol, kajti če bi toliko ljudi uživalo marihuano kot alkohol, bi bili priča mnogo večji smrtnosti zaradi marihuane.

 


 

Večina dognanj iz knjige, kjer je poudarek na povezavi med marihuano, duševnimi motnjami in nasiljem, se v naši vsakdanji klinični praksi potrjuje. Najtežji primeri v komuni že dolgo niso več uživalci heroina.

Mesto so prevzeli uživalci in zasvojenci z marihuano.

Njihova prognoza je slabša in delo z njimi zahtevnejše kot s heroinskimi odvisniki, katerih je v zadnjih letih izredno malo.

Zasvojenih z marihuano, ki praviloma ne uživajo drugih prepovedanih drog, vse pogosteje ne sprejemamo v običajno komuno, temveč v program dvojnih diagnoz.

Žalostno je, da gre večinoma za mlade fante, stare od 18 do 22 let, ki imajo poleg zasvojenosti z marihuano diagnosticirano še pridruženo težjo duševno motnjo, psihozo.

Najpogosteje paranoidno shizofrenijo, kar pomeni, da so mnogokrat precej agresivni.

Njihovo stanje je pogosto nepovratno in so v najboljšem primeru doživljenjski uporabniki antipsihotikov in psihiatrije, kar npr. ne velja za heroinske odvisnike.

 

Foto: unsplash

 


 

Alkohol vs. marihuana

Berenson v knjigi navaja številne verodostojne študije, ki kažejo, da so nasilna dejanja bistveno pogostejša med uživalci marihuane kot med alkoholiki. V komuni so nasilni (psihotični) izpadi, čeprav zelo redki, zgolj in samo med uživalci marihuane.

Seveda ne smemo kar pripisati vzročno-posledične povezave med uživanjem marihuane, težjo duševno motnjo in nasiljem.

Se pa zdi, da so povezave močnejše in pogostejše, kot je splošno ustvarjeno javno mnenje. Na povezave lahko vplivata dve dejstvi.

Prvo je, da veliko posameznikov (20 odstotkov) vsakodnevno uživa marihuano.

Alkohol vsakodnevno v Sloveniji uživa od šest do deset odstotkov uživalcev.

Avtor v knjigi obravnava negativne posledice uživanja marihuane. 

Drži, da (še) ni dokazane tako močne povezave med uživanjem marihuane, shizofrenijo in nasiljem, kot je dokazana med kajenjem in pljučnim rakom. Vendar kljub vsemu, povezava obstaja.

Drugo dejstvo pa je, da je marihuana v zadnjih letih precej močnejša, kot je bila pred desetletji.

Včasih (v zlatih 70. letih) je vsebovala od enega do dva odstotka THC, danes pa od 20 do 25 odstotkov, v nekaterih primerih vse tja do 48 odstotkov. Kot bi primerjali pivo in žgane pijače. Težava je, ker posameznik zaradi višjega odstotka THC ne zniža količine.

V šali lahko rečemo, da so si včasih hipiji med seboj delili nekaj blagih jointov, katerih največji učinek so bila suha grla in blaga omamljenost, danes pa uporabniki posegajo po super močni marihuani, saj je cilj biti omamljen, močno in čim hitreje.

Ni odveč dodati, da fantje v komunah, ki se zdravijo zaradi zasvojenosti s heroinom, smatrajo marihuano za tako problematično drogo, da se je niso niti dotaknili.

Zgovoren je komentar enega izmed njih: “A trava? Ti si ja nor, to ti skisa možgane!” 

 

 

Marihuana, duševne motnje in nasilje

Omenjeni profesor dr. Andreasson trdi, da le redki razvijejo shizofrenijo zgolj zaradi uživanja marihuane (običajno vpliva več

faktorjev in okoliščine), toda dejstvo je, da mnoge ranljive posameznike pahne čez rob, v psihozo, ravno uživanje marihuane.

Kakšno je natančno tveganje, še ni popolnoma znano.

Andreasson trdi, da je marihuana odgovorna za deset do 15% primerov shizofrenije, mladi uživalci marihuane pa so dva do šestkrat bolj ranljivi za katero izmed težjih oblik duševnih motenj v primerjavi z vrstniki, ki je ne uživajo.

To seveda pomeni, da velika večina uporabnikov ne bo razvila težje duševne motnje zaradi uživanja marihuane.

Vendar pri določeni populaciji tveganja so.

Andreasson opozarja tudi na to, da so shizofreni pacienti, ki so razvili bolezen zaradi uživanja marihuane, drugačni od neuživalcev.

Pred zdrsom v shizofrenijo so bili uporabniki marihuane relativno visoko in dobro funkcionalni.

To pa praviloma ne velja za shizofrenike, ki ne uživajo marihuane in so pogosto problematični že od mladosti.

Shizofrenija se običajno prvič pojavi v pozni adolescenci in zgodnji odraslosti, v povprečju nekje sredi 20. let, pri ženskah v poznih 20. letih.

Kasneje je pojavnost precej redka. Vsako leto pa zdrsi v psihozo tudi mnogo starejših od 30 let.

 


 

 

 

Alkohol vs. marihuana

Berenson v knjigi navaja številne verodostojne študije, ki kažejo, da so nasilna dejanja bistveno pogostejša med uživalci marihuane kot med alkoholiki. Zapisano lahko potrdim tudi sam. V komuni so nasilni (psihotični) izpadi, čeprav zelo redki, zgolj in samo med uživalci marihuane. Seveda ne smemo kar pripisati vzročno-posledične povezave med uživanjem marihuane, težjo duševno motnjo in nasiljem. Se pa zdi, da so povezave močnejše in pogostejše, kot je splošno ustvarjeno javno mnenje. Na povezave lahko vplivata dve dejstvi. Prvo je, da veliko posameznikov (20 odstotkov) vsakodnevno uživa marihuano. Alkohol vsakodnevno v Sloveniji uživa od šest do deset odstotkov uživalcev.

 

Avtor v knjigi obravnava negativne posledice uživanja marihuane. (Foto: unsplash)

 

Drži, da (še) ni dokazane tako močne povezave med uživanjem marihuane, shizofrenijo in nasiljem, kot je dokazana med kajenjem in pljučnim rakom. Vendar kljub vsemu, povezava obstaja.

Drugo dejstvo pa je, da je marihuana v zadnjih letih precej močnejša, kot je bila pred desetletji. Včasih (v zlatih 70. letih) je vsebovala od enega do dva odstotka THC, danes pa od 20 do 25 odstotkov, v nekaterih primerih vse tja do 48 odstotkov. Kot bi primerjali pivo in žgane pijače. Težava je, ker posameznik zaradi višjega odstotka THC ne zniža količine. V šali lahko rečemo, da so si včasih hipiji med seboj delili nekaj blagih jointov, katerih največji učinek so bila suha grla in blaga omamljenost, danes pa uporabniki posegajo po super močni marihuani, saj je cilj biti omamljen, močno in čim hitreje. Ni odveč dodati, da fantje v komunah, ki se zdravijo zaradi zasvojenosti s heroinom, smatrajo marihuano za tako problematično drogo, da se je niso niti dotaknili. Zgovoren je komentar enega izmed njih: “A trava? Ti si ja nor, to ti skisa možgane!” Meni to pove več kot mnoge raziskave.

Marihuana, duševne motnje in nasilje

Omenjeni profesor dr. Andreasson trdi, da le redki razvijejo shizofrenijo zgolj zaradi uživanja marihuane (običajno vpliva več faktorjev in okoliščine), toda dejstvo je, da mnoge ranljive posameznike pahne čez rob, v psihozo, ravno uživanje marihuane. In take posameznike srečujemo delavci v komunah. Kakšno je natančno tveganje, še ni popolnoma znano. Andreasson trdi, da je marihuana odgovorna za deset do 15 odstotkov primerov shizofrenije, mladi uživalci marihuane pa so dva do šestkrat bolj ranljivi za katero izmed težjih oblik duševnih motenj v primerjavi z vrstniki, ki je ne uživajo. To seveda pomeni, da velika večina uporabnikov ne bo razvila težje duševne motnje zaradi uživanja marihuane. Vendar pri določeni populaciji tveganja so.

Andreasson opozarja tudi na to, da so shizofreni pacienti, ki so razvili bolezen zaradi uživanja marihuane, drugačni od neuživalcev. Pred zdrsom v shizofrenijo so bili uporabniki marihuane relativno visoko in dobro funkcionalni. To pa praviloma ne velja za shizofrenike, ki ne uživajo marihuane in so pogosto problematični že od mladosti. Shizofrenija se običajno prvič pojavi v pozni adolescenci in zgodnji odraslosti, v povprečju nekje sredi 20. let, pri ženskah v poznih 20. letih. Kasneje je pojavnost precej redka. Vsako leto pa zdrsi v psihozo tudi mnogo starejših od 30 let.

Po besedah dr. Erika Messamora, psihiatra in strokovnjaka na področju psihoz in shizofrenije, ima veliko vlogo pri omenjenih zdrsih ravno uživanje marihuane, ki je na dolgi rok tudi nevrotoksično. Berenson opozarja, da so mnogi raziskovalci pogosto tako prepričani o popolni neškodljivosti marihuane, da povezav med uživanjem marihuane, duševnimi motnjami in nasiljem niti ne preverjajo.

Marihuana povzroči opoj, upočasni in mnoge sprosti. Vendar na drugi strani povzroča tudi psihoze in paranoje. Pri zdravih ljudeh so to običajno kratke epizode, imenovane kanabinoidne psihoze. Berenson navaja zanimivo poročilo zdravnika, ki je delal v rudarskih skupnostih v Mehiki in je že leta 1908 zapisal: “Moja mala rudarska skupnost je postala klinika za histerijo, povzročeno zaradi kajenja trave (weed), katera obilno uspeva na bližnjih hribih in jo kličejo marihuana. Dva do tri dni trajajoča manija je izredno nasilna in je potrebno prisilno umirjanje, pridružujejo se tudi halucinacije.”

 

Marihuana je v zadnjih letih precej močnejša, kot je bila pred desetletji. (Foto: unsplash)

 

Paranoja in psihoza pa pogosto povzročata nasilje. Zagovorniki duševno bolnih ljudi sicer radi trdijo, da mediji stigmatizirajo ljudi s shizofrenijo, v smislu poudarjanja, koliko kriminalnih dejanj so storili. Toda resnica je pogosto ravno nasprotna. Res je, da ljudje s shizofrenijo praviloma niso nasilni, vendar se pri njih nasilnost bistveno poviša ob zlorabi prepovedanih drog. Težava pa je, ker ljudje s težjimi duševnimi motnjami (shizofrenijo) zelo pogosto zlorabljajo prepovedane droge (pogosteje kot splošna populacija), predvsem marihuano. Zato povezave med marihuano, pojavnostjo shizofrenije in nasiljem ne bi smele biti tako presenetljive in prav je, da se na njih opozarja.

Ne le alkohol, tudi marihuana povzroča nasilje

Dobro vemo, da alkohol povzroča nasilje, prepričani pa smo, da ga marihuana ne. Težava je, ker ga. V knjigi najdemo povezave na študije (tudi evropske), ki to jasno kažejo. V mnogih primerih ugotavljajo, da je možnost nasilnih dejanj večja pod vplivom marihuane kot alkohola in da starši, odgovorni za smrt svojih otrok, zaradi zlorabe ali zanemarjanja, uživajo precej pogosteje marihuano kot alkohol, oboje pa v bistveno večjih količinah kot splošna populacija. Berensonova žena, psihiatrinja in sodna izvedenka, povezave potrdi, saj pove, da presenetljivo mnogo storilcev težjih kaznivih dejanj (tudi ubojev) redno uživa le eno drogo - marihuano.

Za konec: Drži, da (še) ni dokazane tako močne povezave med uživanjem marihuane, shizofrenijo in nasiljem, kot je dokazana med kajenjem in pljučnim rakom. Vendar kljub vsemu, povezava obstaja.

Pri svojem delu pa se redno srečujem s starši, ki imajo različne težave s svojimi odraščajočimi ali že odraslimi otroki. Pogosto ne vedo, kaj in koliko bi jih nekaj moralo skrbeti. Vplivati želijo na stvari, na katere ne morejo, in skrbijo jih stvari, ki niso nujno problematične. Vsakič znova pa me preseneti njihova nekritičnost do alkohola (kar je v našem okolju razumljivo) in marihuane. Ob vsej pozitivni propagandi glede marihuane ni redko, da so do nje še bolj nekritični kot do alkohola. Nič nimajo proti, če jo njihovi otroci uživajo. To pa ni dobro.

Mladostniki hitro postanejo zasvojeni, nefunkcionalni, njihovo razpoloženje prične nihati. Po nekaj letih tisti srečnejši razvijejo “le” panične napade, tisti “malo manj srečni” pa so v naših komunah ali pa v psihiatričnih bolnišnicah. V kolikor bo ta zapis spodbudil kakšnega starša ali mladostnika k bolj kritičnemu pogledu na uživanje dovoljenih in nedovoljenih drog, bo cilj več kot dosežen.

Fotogalerija