Zanimivo

Bila je obupana, toda ko ga je videla s hčerko, je spoznala: Čeprav cele dneve gara, je biti kmet je ponos!

Objavil: Uredništvo | 01.12.2021

 V velikokrat prehitri življenjski naglici pogosto pozabimo razmišljati, da vse, kar nas obdaja in kar nam je dano, ni samoumevno.

Ena izmed takšnih stvari je zagotovo hrana.

 


 

Kako pogosto se zahvalite za dar hrane, ki vam je dan, da lahko preživite? Verjetno je te hvaležnosti še vedno premalo.

In premalo je zagotovo hvaležnosti tudi do tistih, ki poskrbijo za to, da sploh imamo hrano.

To so kmetje.

S trdim delom iz dneva v dan poskrbijo za to, da imamo na krožnikih jedi, ki nas nahranijo.

Delo na kmetiji je način življenja in niti pod razno se ne zavedamo, kako pomemben del v prehranski verigi imajo kmetje.

Velikokrat zaradi dela na kmetiji trpijo tudi družinski odnosi, velikokrat starši zaradi tega, ker morajo pridelati hrano, nimajo časa niti za svoje otroke.

Eno takšnih zgodb je delila tudi Katie Spence, kmetova žena, ki dobro ve, kaj pomeni to življenje.

Njen mož namreč velikokrat nima časa za svojo hčerko, kaj šele za to, da bi pomagal ženi pri kakšnih hišnih opravilih.

Enostavno je preveč zaseden z delom na kmetiji.

 

 

 

 

To je njegovo poslanstvo in dobro se zaveda, da mora biti delo vsak dan opravljeno.

Toda njegova žena Katie bi si želela, da je več z njo, da ji pomaga pri hišnih opravilih in se več posveča hčerki.

Hkrati se zaveda, da mož dela mora opraviti in da ima pomembno življenjsko poslanstvo – biti kmet.

To ni samo delo na kmetiji, ampak to pomeni poskrbeti, da imajo lahko ljudje vsak dan na krožniku hrano.

Zaradi tega je delila svojo izkušnjo, ko je v kuhinji naletela na prizor njene hčerke in moža, ki sta se ob večerji končno videla.

Prizor kaže na pristen odnos med njima, njen mož pa je njuni hčerki razlagal, kako pomembno delo v vlogi kmeta opravlja.

Bila je izmučena in slabe volje

 

Foto: Katie Spence Pugh / Love What Matters

 

»To fotografijo sem naredila po dolgem in napornem dnevu.

Bila sem izmučena, bila sem slabe volje.

Možu sem tisti dan poslala sporočilo, da vem, da ima veliko dela na poljih in da sem se naveličala takšnega življenja.

Želela sem, da bi vedel, koliko dela moram v hiši postoriti sama, ob tem pa skrbeti še za hčerko.

Polna zaposlitev, kuhanje večerje, kopanje hčerke, vikend izleti brez njega, čiščenje hiše ...Prav imate. Zamerila sem mu.«

Potem se je zgodilo tole ...

Bilo je eno najbolj delovnih obdobij v letu za njenega moža Eugena.

Namesto da bi se razjezil in sprl s svojo ženo, je tisti večer, ko se je vrnil s polja, mirno sedel za mizo in jedel večerjo v družbi hčerke.

»Bil je izčrpan, bilo ga je vroče. Pozneje mi je pojasnil, da mu je žal, da se počutim tako.

Hčerka Charlotte se mu je pridružila pri mizi in pojedla večino njegove večerje. Delil je hrano z njo.To me je ganilo.

 


 

Bi si želela, da ga s hčerko vidiva več? Seveda.Toda ljubezen, ki jo čuti do dela v kmetijstvu, je nekaj, kar je težko opisati.

Kmetje opravljajo nehvaležen poklic, da ne govorim o tem, kakšen stres jim lahko povzroča mati narava s svojimi ujmami.

To je človek, ki si prizadeva vzdrževati svojo družino s trdim delom, znojem in tudi kdaj s krvjo.

Svojim otrokom želi pokazati vrednost trdega dela in discipline.

In če sem se zaradi tega počutila odrinjeno, zdaj pravzaprav vidim, da bi morala biti hvaležna za takšnega moža.

Naslednjič, ko si boste oblekli bombažno majico ali pojedli sveže pridelano hrano, se zahvalite kmetom. Kaj bi brez njih?«

Razmislite o tem, spoštovane bralke, cenjeni bralci.

Delite tole še med vaše prijatelje na Facebooku in poskrbite za to, da bo delo kmetov cenjeno!

Fotogalerija