Ljudje s shizofrenično podobnimi lastnostmi se lahko žgečkajo
16.05.2022
Vir: Iflsciece
Kot bodo vedeli tisti, ki so bolj občutljivi na otip,
obstaja posebna vrsta smeha,
ki boli v trebuhu, ki ga lahko povzroči samo žgečkanje.
Takšne moteče napade nenadzorovanega hihitanja
lahko povzroči ščetka peresa
ali nagajive šopke ljubimca ali starša,
vendar se večina od nas ne more
požgečkati v enaki meri. Vendar pa nova študija kaže,
da so ljudje s simptomi,
podobnimi shizofreniji, morda bolj sposobni za to,
zahvaljujoč motnji nekaterih kognitivnih
procesov, ki razlikujejo med
lastnimi dejanji in dejanji drugih ljudi.
Študija, ki se je pojavila v reviji Consciousness and Cognition,
temelji na prejšnjem delu, ki kaže, da ljudje s shizofrenijo bolj
intenzivno zaznavajo somatosenzorično stimulacijo,
ki jo sami proizvedejo.
Trenutne teorije o tem, zakaj je to tako, se osredotočajo
na "naprej model" spoznanja,
pri katerem so možgani sposobni napovedati
senzorične rezultate lastnih dejanj.
Ti rezultati se nato obdelajo z manj intenzivnosti
kot občutki, ustvarjeni od zunaj,
s čimer se zagotovi večji poudarek na
nepričakovanih dražljajih kot na tistih,
ki jih povzročajo naše lastne dejavnosti.
To vodi do številnih prilagodljivih prednosti,
ki zagotavljajo, da se ne prestrašimo vsakič,
ko se dotaknemo dela našega telesa,
kot to počnemo, ko nas nekdo nepričakovano zgrabi.
Tako ostajamo pozorni na zunanje znake v našem okolju.
Vendar se domneva, da je ta proces pri ljudeh
s shizofrenijo moten, zato tisti,
ki trpijo za tem stanjem, pogosto zamenjujejo svojo
lastno voljo z voljo zunanjega povzročitelja.
Na primer, notranje misli se lahko dojemajo
kot glas nekoga drugega, ki daje navodila.
Skupna značilnost hude shizofrenije je torej občutek pomanjkanja
nadzora nad lastnim življenjem in občutek,
a z njim manipulirajo drugi ljudje ali sile.
"Izkušnja pasivnosti" označuje občutek, da
so pod nadzorom zunanjih dejavnikov.
Ta nezmožnost razlikovanja impulzov, ki
jih sami ustvarijo, od impulzov drugih je
raziskovalce pripeljala do hipoteze, da bi
ljudje s simptomi podobnimi shizofrenijo
bolj verjetno lahko žgečkali sami sebe kot tisti,
ki nimajo teh značilnosti. Da bi to preizkusili,
so zaposlili neshizofrene prostovoljce, ki so jih nato analizirali,
da bi ugotovili njihove »shizotipske lastnosti«.
Shizotipija se nanaša na zbirko osebnostnih
značilnosti, ki spominjajo na nekatere vidike
shizofrenije in jih je mogoče v različni meri
zaznati pri osebah, ki ne trpijo.
Med temi je občutek tistega, čemur psihologi pravijo
»izkušnja pasivnosti«, ki vključuje »občutek,
kot da bi bil robot ali zombi brez lastne volje«,
pišejo raziskovalci.
Po izpolnjevanju vprašalnika, namenjenega razkrivanju
resnosti njihovih shizotipskih lastnosti,
so raziskovalci nato žgečkali udeležence s perjem,
preden so jih prosili, naj se žgečkajo z istim perjem.
Po žgečkanju so udeleženci ocenili intenzivnost izkušnje
in navedli, kako žgečkljiva se jim je zdela.
Rezultati so pokazali, da se ljudem z močnejšimi
shizotipskimi lastnostmi zdi naloga samožgečkanja bolj
žgečkljiva kot tistim z nizko stopnjo shizotipskih lastnosti.
Vendar sta bili obe skupini enako žgečkljivi,
ko so jih raziskovalci žgečkali.
Na podlagi teh rezultatov avtorji študije sklepajo,
da so tisti z bolj shizofreničnimi značilnostmi
»imeli manj učinkovite napovedne mehanizme in so bili manj
sposobni napovedati senzorične posledice lastnih dejanj«.
To pa lahko kaže na širši primanjkljaj pri »razlikovanje
med občutki, ki jih sami ustvarite, in občutki,
ki jih povzročajo zunaj«.
Vir: Iflscience