Vir: Aleteia

Šest otrok je ostalo brez staršev.

Miguel in Elisa sta  pričakovala  svojega

tretjega otroka, ko sta prejela pretresljivo novico.

Njegova sestra in njen mož sta umrla

v prometni nesreči, njunih šest otrok pa je

ostalo brez staršev.

Odločila sta se za korak, ki jima je

spremenil življenje.

Miguel Nebot in Elisa Bayano sta zakonca,

ki živita v Bilbau v Španiji.

On dela kot pogodbenik na različnih projektih,

ona pa je farmacevtka.

Ko je bila Elisa noseča s tretjim otrokom,

sta prejela grozno novico:

15. maja 2018 sta njegova sestra Teresa

in njen mož Xavi umrla v prometni

nesreči na avtocesti.

V njej je umrla tudi Miguelova

mama in babica otrok.

Pokojna Tereza in Xavi sta bila starša

šestih otrok, starih med osem in 18 let.

Po nesrečnem dogodku so se vsi spraševali,

kaj se bo zgodilo z njimi.

“O tem smo se v družini pogovorili in

jasno nam je bilo, da otrok ne smemo ločiti,”

je povedal Miguel.

Že pred tem grozljivim dogodkom sta

naju Xavi in Teresa nekoč vprašala,

ali bi v primeru, da se jima kaj zgodi,

poskrbela za otroke.

Stvari, ki so se ti zdele brez pomena,

po nekem dogodku dobijo popolnoma

drugačno dimenzijo.

Odgovorila sva z da in tudi njuni

starejši otroci so to vedeli.”

Tako sta se Elisa in Miguel sporazumno z vso

družino odločila, da bosta sprejela vseh

svojih šest nečakov in jih odpeljala živet

k njim, iz Madrida v Bilbao.

Vir: Gentileza

Združenje velikih družin v španski Baskiji

jima je podelilo eno od nagrad za zgled

in velikodušnost v stiski.

Miguel in Elisa si nista želela tega priznanja,

je pa prav to krivo za njuno širšo prepoznavnost.

Ob sprejemu šestih otrok je treba premisliti

o marsičem. Miguel je dal odpoved

v prejšnji službi in

zdaj pomaga Elisi v lekarni.

Vir: Aleteia

“Naučil sem se, da je delo le sredstvo

pri uresničevanju najpomembnejšega,

kar si želimo v tem življenju,

to je ljubiti in biti ljubljen.

Naučil sem se pustiti željo

po pehanju za kariero.”

“Na začetku preprosto nisem imel časa,

da bi žaloval za svojo sestro,

mamo in svakom, saj me je hromilo

tisoč skrbi in novih zadolžitev,

ki so se pojavile. Poleg tega so

otroci nenadoma prišli v hišo, ki je

bila že prej polna živžava, in to je bilo

tudi za nas novo,” razlaga 39-letni Miguel.

“Ni preprosto. Situacija je bila zelo

težka in marsikdaj sva mislila,

da vsega ne bova zmogla, vendar

sva na poti k obnovi,” pravi Miguel.

Zanju je najpomembnejše zagotoviti,

da se otroci dveh družin, ki je

bila združena v eno, sprejemajo

in se imajo radi kot bratje in sestre.

“Iz dneva v dan se trudimo, da bi napredovali,

zato je odnos z Bogom najpomembnejši.

Ena od hčerk pravi, da če se to zgodi

nekomu, ki nima vere, mora biti zelo težko.”

Iskanje smisla življenja v takšni situaciji je tudi

pomenilo krizo in rast v njunem zakonu.

Nista imela časa, da bi poskrbela zase,

dokler se preteklo poletje niso oglasili

alarmni znaki v njuni zvezi.

Vir:Aleteia

Odločila sta se za udeležbo pri projektu

Poročena ljubezen, ki po katehezi

svetega Janeza Pavla II. o svetem zakonu

usklajuje družinsko pastoralo tamkajšnjih škofij.

“Stopila sva na pot zakonske ljubezni.

Opažam, da se moj odnos z Bogom

spreminja in ugotovil sem, da je

zakrament zakonske zveze

skoraj najlepši izmed zakramentov.”

Po tragediji opažata blagoslove in rast.

“Veliko nam pomaga širša družina.

Prihajam iz družine, kjer je bilo 12 bratov

in tudi Elisa ima številčno družino.

Naučili smo se prositi za pomoč in se

nanje obrniti za vse tisto, kar potrebujemo.

Iz Barcelone pridejo in poskrbijo za otroke,

ko midva ne uspeva in ne zmoreva vsega.

Imava stalno pomoč v vsem, od

pravnih vprašanj, ki niso lahka,

do nasvetov, ki ti dajo misliti.”

Miguel poudarja, da “na koncu človek vedno

pomisli, da bo za biološke otroke bolje,

ker so prišli novi bratje”. Za Eliso je

povezanost družine v ljubezni in predanosti

tisto, kar skrbi, da gredo stvari naprej.

“Res je,” pravi Miguel, “da v takšni

situaciji človek veliko daje, pa tudi prejme.

Veliko prejemamo od vseh otrok.”

Ljubite se med seboj

Miguel ne dvomi: “Najboljše, kar so

mi zapustili starši, so moji sorojenci.

In to, kar z Eliso želiva, je, da se vsi

ljubimo kot bratje in sestre.

Vir: Aleteia

Tega ne moremo doseči v dnevu ali dveh, ampak

s sožitjem, s piljenjem. Ko sem se poročil,

sem mislil, da vem veliko o življenju.

Zdaj se resnično učim.

Zaupanje v Boga je pri tem

bistvenega pomena.”

se strinjate?

Vir: Aleteia