Anna je odšla na urgencoo. Kdo je po poklicu, ni priznala

in je bila nad obnašanjem osebja šokirana

Na urgenco je prišla s sumom na srčni infarkt.

Kdo je po poklicu, ni hotela priznati.

Kar je tam doživela, si bo zapomnila za vse življenje.

Anna  vsak dan dela kot bolničarka in svoja opažanja

deli na spletu. Na Instagramu jih sledi

več kot 25,8 tisoč ljudi. Pred kratkim se je odločila

spregovoriti o neprijetni situaciji, ki se jo je pripetila.

Ženska se je ponoči zbudila s hudimi bolečinami v predelu

prsnice in otrplostjo rok ter slabostjo. Okoli druge ure

zjutraj jo je reševalno vozilo urgentno odpeljalo.

Ni pa priznala, da dela kot reševalka. Kot pojasnjuje:

Nisem hotela rečti, da sem reševalka - zdravnica,

nisem hotela uživati privilegije in poznanstva.

Oddelek je bil prazen, nič hujšega se ni dogajalo.

Kljub temu je morala ženska dolgo čakati,

da je nekdo poskrbel zanjo:

Čakam. Oddelek popolnoma prazen, mirna noč,

nič se ne dogaja. Iz sobe za zdravljenje prihajajo

sestre, nekaj zdravnikov se leno sprehaja po

hodniku, nekdo od osebja gre na dovoz

reševalnega vozila na cigareto. Boli me,

bojim se, čez nekaj časa pride reševalec,

ki mi izmeri pritisk.

Anna poroča, da je bil zdravnik popolnoma brezbrižen do nje:

Ne predstavlja se, ne obvešča, kaj počne, ne izgovarja

nobenih, tudi čisto vljudnostnih fraz.

Jaz sem kos pohištva. Ko predlagam, da dobim

troponin, je ironičen in mi zavpije

"ti si zdravnik"? Nič ne rečem.

Še vedno sedim.

"Želim jokati"

Bolečina je bila z vsakim trenutkom večja,

a ženska je bila prepuščena sama sebi:

Kar na jok mi gre - malo me je strah, malo me sram,

da pripadam istemu zdravstvu. Ker nihče nima dovolj

empatije, da bi v mirni noči samo čepel poleg pacientke

v popolnoma prazni čakalnici, jo pogledal v oči

in rekel: »Ime mi je Kowalski, sem reševalec, vidim,

da se počutiš zelo slabo.

Čez trenutek pride moj prijatelj in naredi EKG.

Naredili bomo vse, da vam pomagamo.

" Nič takega se ne zgodi.

Na koncu ni zdržala in je priznala, da dela kot zdravnica .

Potem pa se je, kot po čarovniji, vse spremenilo:

Troponini, EKG in pogovor, ki ga čutim, se odvija v

naslednjih dveh minutah, vse je kot v filmu.

Zame profesionalno skrbita dve osebi, prijazni, učinkoviti

in se opravičujeta za morebitne nevšečnosti.

Na koncu so se testi izkazali za dobre. A po obisku

urgence sem imela grenke spomine:

Na poti domov sem jokala. Če ste "naš" - boste dobili

hitro pomoč, prijaznost in angažiranost.

Če si tujec, si ne zaslužiš "dobro jutro".

Sedite na klopi in se bojite.

Se vam je zgodilo že kaj takega?

Vir: Popularne