KO SE STARŠI POSTARAJO ...

Pusti jim, da se postarajo z enako ljubeznijo, kot so jo imeli do tebe v mladosti...
Pustite jim, da govorijo in pripovedujejo ponavljajoče se zgodbe z enako potrpežljivostjo in zanimanjem, kot so poslušali vaše ko ste bili otrok ...
Pusti jim, da premagujejo, kot tolikokrat, ko so ti pustili zmagati ...
Naj uživajo v svojih prijateljih, tako kot dovolijo tebi ...
Naj uživajo v pogovorih z vnuki, saj te vidijo v njih ...
Naj uživajo med predmeti, ki jih že dolgo spremljajo, saj trpijo, ko čutijo, da trgaš koščke tega življenja ...
Naj se motijo, kot ste se že tolikokrat zmotili ti in te niso spravili v zadrego s popravkom ...
PUSTITE JIH ŽIVETI in jim poskušajte osrečiti zadnji del poti, ki jim je še preostala; daj jim roko, tako kot so ti dali roko, ko si stopil na svojo pot!

(»Spoštuj svojo mater in očeta in dolgi bodo tvoji dnevi na zemlji.«) - Bog.