Starša sta vstopila v mrtvašnico, da bi identificirala

sina. Bila sta šokirana,

ko sta videla njegovo truplo

Ameriški vojak se je vrnil z misije v Koreji in pristal v Los Angelesu.

Takoj je poklical starše, da je še živ in da se bo vrnil

domov takoj, ko ga bodo nadrejeni izpustili. Imel pa je

prošnjo zanje in sprva ni vedel, kako bi začel pogovor.

Končno se je opogumil in rekel, da bo z njim prišel domov

tudi njegov prijatelj, za katerega skrbi.

Starši niso imeli nič proti. Rekli so celo, da bi ga radi spoznali.

Ampak nekaj vama moram povedati. Ta moj prijatelj je bil resno

poškodovan na misiji. Izgubil je nogo in roko.

Nima kam, vsi so mu obrnili hrbet, zato sem mislil,

da bi lahko prišel živet k nam.

Po trenutku tišine so njegovi starši povedali, da

nikakor ne more živeti z njimi, da je to zelo nerodna in

neprijetna situacija, kajti kako bi se oni obnašali do invalida.

Zanj moraš skrbeti, oni pa tega ne vedo.

Nazadnje so mu rekli, naj se oglasi v ustanovi,

kjer skrbijo za ljudi, kot je on.

Naslednji dan sta prejela klic s policije. Njun sin je skočil iz

zgornjega nadstropja stavbe. Storil je samomor.

Vznemirjena zaradi sinove smrti sta starša takoj odletela

v Los Angeles, da bi identificirala truplo. Prepoznala sta njegov

obraz, a nato odkrila nekaj, zaradi česar sta se gnusila sama sebi.

Njunemu ljubljenemu sinu je manjkala roka in noga.

Boleča resnica je prišla na dan in izkazalo se je, da njun

otrok ni govoril o prijatelju, ampak o sebi ...

Ta tragična zgodba dokazuje, kako pomemben je dandanes

zunanji videz. Kaže na to, da človeka ne znamo pogledati

globoko, saj šteje le zunanjost. Vendar ne smemo pozabiti,

da vsak od nas potrebuje ljubezen - ne glede na barvo kože,

spol, bolezen ali kaj se nam je zgodilo v življenju.

Delite zgodbo med svoje prijatelje,

ne imejmo takega značaja, da ne bomo doživeli

takšne tragedije kot starši tega dečka.

Ljubezen je ključ do vsega...