Čemaž ki ga včasih popularno imenujemo tudi divji česen,

raste v gozdnatih območjih tako rekoč po vsej Evropi.

Njegovi listi imajo rahlo česnov vonj in okus ter so izjemno zdravi,

še posebej, če jih uživamo surove, na primer v solatah.

Sveže, nežne liste lahko nabirate marca in aprila.

Njegovo latinsko ime je Allium ursinum, kar dobesedno pomeni medvedji česen,

ime pa je dobil po tem, da ga radi jedo tudi medvedi.

Raste v gozdovih in gajih, raje ima rahlo kisla tla in vlago.

Šalotka je eno najučinkovitejših zelišč in začimb pomladnih mesecev,

ki naravno očisti telo toksinov in krepi imunski sistem.

Njeni listi so dolgi in sijoči, cvetovi so grozdasti, majhni in beli.

Priljubljena je tudi kot zdravilna in začimbna rastlina.

Za gastronomske in terapevtske namene so najboljši spomladi nabrani sveži listi,

saj s sušenjem izgubijo veliko svojih koristnih lastnosti.

Hkrati je dragocena tudi njena čebula, ki jo lahko pobiramo od avgusta do oktobra.

Njegovi listi vsebujejo sestavine, podobne česnu, kot je alicin,

ki je organožveplova spojina, pridobljena iz česna v družini čebulnic (Alliaceae),

in ki daje rastlinam v rodu značilen vonj in okus.

Izjemno bogat z vitamini in učinkovinami, ki uničujejo patogene prebavnega sistema;

tako da je praktično razkužilo za telo. Ko se rastlina stara, lahko okus postane bolj oster.

Obenem vsebuje tudi karotenoide, vitamina A in C, vitamine B-kompleksa, eterična olja,

mineralne soli, kalcij, železo, fosfor, natrij, magnezij, baker in beljakovine.

Deluje čistilno, razstrupljevalno, razkuževalno, protivirusno, protimikrobno,

krepi imunski sistem, znižuje krvni tlak, periferno vazodilatatorno, znižuje holesterol,

deluje redčenje krvi, lahko preprečuje trombozo, odlično pa je tudi kot zaviralec kašlja.

V obliki prevretka je primeren za zdravljenje visokega krvnega tlaka, arterioskleroze,

normalizacijo ravni holesterola, spodbuja pa tudi delovanje žolča in jeter, učinkovit pri

boleznih zgornjih dihal, nespečnosti, vrtoglavici, depresiji, protinu, srcu. bolezni,

bolezni prebavil, dizenterija, črevesni paraziti, pljučne bolezni, tudi pri gripi in glavobolu.

Zunanje v obliki obkladka lajša simptome kroničnih kožnih sprememb, kot so herpes,

čiri, ekcemi ali revmatične bolečine.

Če jih nabirate sami, bodite previdni, saj so po videzu zelo podobni listom šmarnice,

ki so izjemno strupeni. So pa listi šmarnice nekoliko svetlejši, listi šalotke pa imajo,

ko jih zmečkamo med prsti, značilen vonj po česnu, tako da rastlini ločimo.

Paziti je treba tudi, da rastline ne izruvamo s koreninami, da se lahko obnovi.

Za svežo šalotko solato potrebujemo približno pest listov, ki jih operemo, narežemo

na majhne koščke in položimo v skledo. Zmešajte ga z žličko jabolčnega kisa, ščepcem

soli in pol žličke olja ter uživajte svežega.

Če se želite zdraviti s šalotko, se splača to solato pojesti vsako jutro kot prvi obrok.

Čeprav ima precej močan vonj po česnu, naš zadah po zaužitju ne bo imel neprijetnega vonja,

kar je lahko velika prednost v primerjavi s česnom.

Hkrati pa ima šalotka nekaj kontraindikacij: njeno uživanje ni priporočljivo na primer

doječim materam, ker spremeni okus materinega mleka. Previdni pa naj bodo tudi tisti z

občutljivim želodcem ali črevesjem, čeprav ga prebavila prenašajo bolje kot česen.