Nenavadno

Smrtonosna past v globinah: Bazen na morskem dnu, ki s svojo močjo takoj uniči vse, kar vstopi vanj

Objavil: Nina | 25.05.2023 | Vir: Facebook

Luknja na dnu morja, ki ubije tako rekoč vse, kar je dovolj neumno, da poskusi videti, kaj je notri. Globoko pod gladino Rdečega morja je vrsta globokomorskih bazenov slanice, ki jih skoraj nobeno morsko bitje ne more preživeti.


Odkrila jih je skupina raziskovalcev z Univerze v Miamiju in nadaljnje študije bi lahko pomagale odkriti nekatere skrivnosti o tem, kakšen je bil ta naš planet v zgodnjih dneh. Raziskovalci so na morskem dnu odkrili skupno štiri od teh bazenov smrti, pri čemer trije niso bili večji od 10 kvadratnih metrov v premeru, največji od štirih pa je imel okoli 10.000 kvadratnih metrov. To je eno najekstremnejših okolij na Zemlji, brez kisika, ki pa je polno najrazličnejših oblik življenja in kolikor vedo znanstveniki, jih je na celem svetu le nekaj deset. Medtem ko bazeni sami mrgoli mikrobov, ki lahko preživijo v ekstremni slanici, je skoraj vseh drugih prebivalcev globin, ki pridejo v stik s temi bazeni, konec.


Brez kisika v slanici je vsako morsko bitje, ki potrebuje element (v bistvu vsa), bodisi takoj ubito bodisi omamljeno in na koncu postane nemočno. Tista bitja, ki jih slanica brez kisika ne ubije takoj, zlahka poberejo potrpežljivi plenilci, ki prežijo v bližini, da bi jih požrli. Profesor Sam Purkis, vodilni avtor študije o bazenih smrti, odkritih na dnu oceana, je za Live Science povedal, da so ti bazeni lahko ključ do našega razumevanja, kakšne so bile stvari, ko se je življenje prvič pojavilo na našem planetu.


"Globomorska slanica je odličen analog za zgodnjo Zemljo in kljub temu, da je brez kisika in hiperslane, mrgoli z bogato skupnostjo tako imenovanih ekstremofilnih mikrobov," je dejal, preden je predlagal, da to, kar se tukaj naučimo nam lahko pomagajo najti novo življenje daleč onkraj zvezd. "Preučevanje te skupnosti torej omogoča vpogled v pogoje, v katerih se je življenje prvič pojavilo na našem planetu, in bi lahko vodilo iskanje življenja v drugih vodnih svetovih v našem sončnem sistemu in zunaj njega." Medtem ko ribe izkoriščajo bazene za lov na vse, kar se zaradi njihove negostoljubne narave preveč približa skoraj vsem bitjem, v teh bazenih ni živali, ki bi običajno živele na morskem dnu in ga kalile.


To pomeni, da sta lahko usedlina in morsko dno v bazenih skoraj enaka, kot sta bila vedno, in profesor Purkis je dejal, da so sedimentne plasti v bazenih "izjemno nedotaknjene". Tudi pod našimi oceani je ogromna količina vode 400 milj pod našimi nogami, kjer je zaloga vode večja od vseh oceanov našega planeta skupaj. Medtem pa bo del sveta, kjer se nahajajo ti bazeni smrti, nekega dne dom novega oceana, ko se bodo afriška, arabska in somalijska tektonska plošča oddaljevale druga od druge in zelo počasi cepile zemljo.

Na dnu morja so tudi druge luknje, skozi katere voda curi kot iz gasilske cevi, čeprav gre vsaj nekam, kjer je že mokro. Ko je govoril o ugotovitvi Univerze v Miamiju za Live Science, je Purkis tudi dejal, da bi lahko odkritje znanstvenikom pomagalo ugotoviti, kako so oceani na našem planetu nastali pred milijoni let. Purkis je pojasnil: "Naše odkritje bogate skupnosti mikrobov, ki preživijo v ekstremnih okoljih, lahko pomaga izslediti meje življenja na Zemlji in ga je mogoče uporabiti pri iskanju življenja drugje v našem sončnem sistemu in zunaj njega." Dodal je: "Dokler ne razumemo meja življenja na Zemlji, bo težko ugotoviti, ali lahko tuji planeti gostijo katera koli živa bitja." Kljub brezbožnemu videzu in sposobnosti, da ubijejo vse, kar se približa, so bazeni s slanico dejansko bogati z biotsko raznovrstnostjo. »Na tej veliki globini običajno ni veliko življenja na morskem dnu. So pa bazeni slanice bogata oaza življenja. Debele preproge mikrobov podpirajo raznoliko skupino živali," je dejal Purkis.