Ženska je zapustila svojo pritlikavo hčerko - leta pozneje jo je na televiziji videla kot paraolimpijsko prvakinjo v plavanju.

Ellie Simmonds, ki jo je biološka mati zapustila kmalu po rojstvu, ko so ji diagnosticirali, eno najpogostejših oblik pritlikavosti. Deklico je nato posvojil in vzgajal ljubeč par. Leta kasneje je postala paraolimpijska prvakinja v plavanju in se je odločila poiskati svojo biološko mamo, ne da bi se zavedala, da jo je mama že prepoznala na televiziji.

Ellie si je zelo želela najti svoje biološke starše in rekla: »Dosegla sem vse, kar sem želela … Vse življenje sem imela toliko vprašanj in pogosto sem se spraševala, ali je moja rojstna mati podobna meni? Ellie je še povedala, da se želi pobotati s svojim partnerjem Mattom Deanom, ki je njen prijatelj iz otroštva in se je rodil z enako motnjo kot ona. Ta pomembna odločitev jo je tudi spodbudila, da je začela raziskovati svoj izvor. Med iskanjem je prišla do presenetljivih ugotovitev o nezavednosti svoje invalidnosti in sistemskih predsodkov do nje. Uradni dokumenti in fotografije o posvojitvi, zaupni zadnjih 27 let, so razkrili, da je le nekaj dni po potrditvi diagnoze njena mati zaprosila za posvojitev. Toda Ellie pravi, da ji tega sploh ne zameri.

Dokumenti so tudi razkrili, da se je njena mati dejansko ločila od nbhjenega biološkega očeta, preden je izvedela, da je noseča. Ko so ugotovili, da se bo njena hčerka rodila z motnjo, se je mati zaradi tega počutila krivo in razmišljala o prekinitvi nosečnosti, kar je Ellie težko prebavljala. Med zapiski je bil informativni list, ki ga je prejela njena mati, v katerem so bili podrobno opisani negativni predsodki, ki so jim v družbi izpostavljeni otroci, ki živijo s pritlikavostjo. To je prizadelo tudi Ellie in razumela je, kako je to lahko vplivalo na njeno mamo. »Danes ne bi bila to, kar sem, brez poti, ki sem jo opravila in bilo je boleče. Ko je moja rojstna mati dobila te papirje, se je lahko zanesla le na to, saj Google takrat še ni obstajal. Ta dokumentarec je pomemben, ker poudarja pomen izobraževanja in ozaveščanja.

Iskanje ženske je bilo končno uspešno: odkrila je, da sta oba njena biološka starša živa in živita v Veliki Britaniji. Obenem je Ellie zelo hvaležna tudi svojim posvojiteljem, ki so jo skozi življenje podpirali in obdržali vse, kar je bilo povezano s posvojitvijo, če bi njuna hči želela izslediti nekega dne svoje korenine. »Imam štiri brate in sestre, ki so bili vsi posvojeni. "Moji starši so moji največji podporniki, vendar so mislili, da bom nekega dne morda želela najti svojo biološko družino, zato so ohranili vse, kar so lahko v času moje posvojitve, ko bom pripravljena," je pojasnila. Njena mati je v pismu podrobno opisala, kako se je takrat boleče odločila, da se ji odreče in kako je potem trpela zaradi občutka krivde. Po nekaj izmenjanih pismih je letos končno napočil čas za osebno srečanje. Čeprav je bila Ellie sprva zelo živčna zaradi srečanja iz oči v oči, je potekalo zelo dobro: z mamo sta se pogovarjali celih 5 ur in se zelo dobro razumeli.

Na Elliejino veselje je ugotovila, da sta si z mamo zelo podobni, kot je vedno upala. »Kar mi je res priraslo k srcu, je to, da vsak dan misli name. To me je res prizadelo, saj jo je vedno imela za svojo hčerko. "To, da sem ugotovila, kdo sem, da sem lahko videla svojo mamo, ki mi je dala življenje in da sem dobila odgovore na vprašanja, ki sem jih leta nosila s seboj, me je naredilo popolno," je dejala Ellie. Njena biološka mati se je še razkrila, da jo je takoj prepoznala, ko jo je videla na televiziji in od takrat naprej spremljala njeno športno pot. Ellie pravi, da si vsekakor želi ustvariti lastno družino s svojim partnerjem, čeprav bodo njuni otroci verjetno podedovali njuno motnjo. Zaželimo jima vse dobro.