Moški, ki je delal kot mizar, je svoje skrivno bogastvo zapustil 33 revnim mladim – plačal jim je šolanje!

Še ne tako dolgo nazaj je bila fakulteta luksuz, ki si ga ni mogel privoščiti vsak, predvsem zaradi finančnih omejitev. Niso imeli (in še vedno nimajo) vsi enakih možnosti, sploh ko gre za izobraževanje. 

Na srečo je med njih padel angel Dale Schroeder. Svoje celotno premoženje je podaril za financiranje izobraževanja 33 srečnežev. Dale Schroeder, rojen v Iowiju, je bil pošten in skromen človek. Rodil se je leta 1919 in odraščal v globoki revščini. Izhajal je iz družine z nizkimi dohodki. Njega in njegovo mlajšo sestro Lilo je vzgajala mati samohranilka, svojo spalnico pa sta imela šele, ko sta bila odrasla. Schroeder je vse življenje živel skromno. Preživljal se je kot mizar in 67 let delal za isto podjetje Moehl Millwork. Imel je močno delovno etiko in vedno si je prizadeval dobro opraviti delo.

Dale se ni nikoli poročil in ni imel otrok, zato se je njegovo življenje v bistvu vrtelo okoli dela in nedeljskega bogoslužja. Njegova edina želja je bila delati in biti dobro. Materialne stvari ga niso zanimale, denarja nikoli ni zapravljal za nepotrebne stvari. Njegovo edino premoženje so bila njegova oblačila in njegov zarjaveli stari chevrolet, ki mu je bil zelo pomemben. »Bil je delavec, ki je kosilo vedno jemal s seboj. Vsak dan je hodil v službo, trdo delal in bil varčen kot mnogi prebivalci Iowe. Živel je tako preprosto, kot je lahko, tako je tudi umrl« je povedal Steve Nielsen, Dalov tesen prijatelj.

Schroeder je zbral več čekov socialne varnosti, vendar jih nikoli ni unovčil. Pred smrtjo pa je šel k svojemu odvetniku, ker je želel ta znesek uporabiti za dober namen. Želel je, da bi lahko otroke obdaril z močjo in bogastvom znanja, za katerega je bil otrok prikrajšan. Rekel je: Nikoli nisem hodil na kolidž, zato želim pomagati otrokom, da gredo na kolidž,« je citiral njegov najboljši prijatelj. Vse je zanimalo, koliko denarja bi to lahko bilo, saj je po Schroederjevem življenjskem slogu sodeč moral privarčevati dovolj denarja, da je lahko plačal šolanje več deset otrok. »Postal sem radoveden in sem vprašal, koliko denarja je to, Dale? Na kar je odgovoril: Oh, nekaj manj kot 3 milijone dolarjev. Skoraj sem padel s stola," se je spominjal Nielsen, vendar tudi njemu ni bilo mar za denar.

V okviru fundacije je bil Daleov privarčevani denar na koncu porabljen za tisto, kar je želel: v zadnjih 14 letih je pokril šolnino 33 študentom iz Iowe, ki sicer nikoli ne bi imeli priložnosti diplomirati. Zdaj jih imenujejo "Daleovi otroci" in vsi so napisali zgodbe o uspehu, zahvaljujoč svojemu dobrotniku, katerega altruizem je pripeljal do njihovega intelektualnega bogastva. Štipendije so bile prvič podeljene leta 2007, zadnja skupina prejemnikov pa se je vpisala na fakulteto leta 2015. Vsakič, ko se zberejo na sestanku, se vsi trudijo ohraniti spomin na tega človeka. »Ohranjamo ga pri življenju s pripovedovanjem njegove zgodbe. Vse kar vas prosimo je, da ga posredujete naprej. Ne moremo ga vrniti, ker Dale ni več. Lahko pa se ga spomnite in sledite njegovemu pogledu,« je dejal Steve.