Jezus Kristus nikoli ni obstajal? Nihče ne more ovreči tega dokaza.

Še vedno obstajajo ljudje, ki trdijo, da Jezus Kristus nikoli ni obstajal, da je oseba iz mita ali legende. Bertrand Russell je to izrazil z naslednjimi besedami: »Lahko rečem, da človeka zgodovinska vprašanja ne zanimajo toliko. Zgodovinsko gledano je povsem negotovo, ali je Kristus sploh obstajal in če je, o njem ne vemo ničesar, zato me zgodovinsko vprašanje, ki je zelo težko, ne zanima. Skrbi me Kristus, opisan v evangelijih." Tisti, ki tako trdijo, zagotovo niso zgodovinarji in premalo poznajo dejstva.

Novo zavezo sestavlja 27 posameznih poročil, napisanih v prvem stoletju. Vsebujejo opise Jezusovega življenja in začetkov krščanske Cerkve od 4. leta pred Kristusom do 90. let po Kristusu. Dejstva so zabeležili očividci, ljudje so spraševali, kaj so slišali in videli, to so pričevanja iz prve roke. »Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo videli s svojimi očmi, kar smo razmišljali in naše roke čutile o Besedi, o življenju.« (1 Janezovo 1, 1) Judovski zgodovinar Jožef Flavij piše, da je Jezus obstajal. Še več, Jezusov obstoj je zapisal judovski zgodovinar Josip Flavij, rojen leta 37: »Nekako v tistem času je Jezus, moder mož, če bi mu lahko rekli le človek, saj je delal čudeže – učitelj ljudi, ki so z veseljem sprejeli resnico, je k sebi pritegnil številne Jude in Nejude. Bil je Kristus; in ko ga je Pilat na prepričevanje naših voditeljev obsodil na smrt na križu, ga tisti, ki so ga ljubili od začetka, niso zapustili, ker se jim je prikazal živ po treh dneh, kot so božji preroki napovedali tako in deset tisoč drugih čudežnih dogodkov v zvezi z njim; in pleme kristjanov, po njem imenovano, obstaja še danes« (Starine, XVIII, III). Čeprav je ta izjava za nekatere sporna, ker omenja, da je bil Jezus Kristus in je vstal od mrtvih, dejstvo o njegovem obstoju ostaja neizpodbitno.

Rimski zgodovinarji pišejo, da je Jezus obstajal. Rimski zgodovinar Kornelij Tacit, ki piše o Neronovi vladavini leta 112, omenja Jezusa Kristusa in kristjane v Rimu (Anali, IV, 44). Tacit drugje govori o zažigu templja v Jeruzalemu leta 70. To je ohranil Sulpicij Sever (Knjiga kronik 30,6). Jezus in njegovi sledilci se še omenjajo v delih rimskega zgodovinarja Svetonija (129 n. š.) v Klavdijevi biografiji 25.4, v biografiji dvanajstih cesarjev 26.2 in Plinija Mlajšega (112 n. št.) v njegovem delu Pisma X 96. O Jezusu Kristusu vemo več kot o kateri koli drugi osebi v starem svetu. Ta pričevanja kristjanov in nekristjanov so več kot dovolj za zavrnitev ideje, da Jezus nikoli ni obstajal. Glede na navedena dejstva je takšno stališče nesmiselno podpirati. O življenju Jezusa Kristusa vemo več kot o kateri koli drugi osebi v starem svetu. O njegovem rojstvu, življenju in smrti imamo več podrobnosti kot o katerikoli drugi osebi tistega časa, katere obstoj sprejemamo brez zadržkov.

Nobenega namiga ni, da Jezus ni bil zgodovinska oseba. Po podrobnem raziskovanju dejstev o življenju Jezusa Kristusa, predstavljenih v sodobnih virih Nove zaveze, Roderic Dunkerley zaključuje: »V nobenem od teh pričevanj v podporo dejstvu o obstoju Kristusa ni niti najmanjšega namiga, da Ni bil zgodovinska oseba. Upravičeno trdijo, da so teorije o mitu kot začetku krščanstva sodobne špekulativne hipoteze, ki so jih sprožili ljudje, polni nelogičnih predsodkov in sovraštva. »Nihče ne more dvomiti, ali je Jezus kdaj živel.« (Roderic Dunkerley, Onkraj evangelija, str. 29,30). 

Avtorja: Josc McDowell in Don Stewart; iz knjige "Odgovori na težka vprašanja"