Klara in Gašper sta se zaljubila na onkološkem inštitutu: ganljiva zgodba o Ljubezni in Vztrajnosti

Vsi se srečujemo z različnimi izzivi v življenju, včasih sami, drugič pa skupaj z drugimi. Ena od zahtevnejših bitk, s katero se lahko soočimo, je boj z rakom, še posebej, kadar ta izkušnja pušča pečat in nam povzroča občutek izključenosti ali prikrajšanosti. Vendar pa diagnoza raka ne pomeni nujno konca, saj lahko po uspešnem zdravljenju živimo polno življenje. Nihče ni imun na to bolezen in mnogi se znajdejo pred izzivom, kako naprej. Klara Čampa in Gašper Kramar sta hitro spoznala to realnost – Klara pri komaj 29 letih in Gašper pri 33 letih. Kljub izzivom in težavam, ki so se pojavile na njuni poti, sta se odločila stopiti skozi življenje z upanjem in vztrajnostjo. Prvič sta se srečala na hodnikih bolnišnice, kjer sta oba prejemala zdravljenje zaradi raka. Gašper je premagoval Hodgkinov limfom, imel je 20 obsevanji, ki so privedla do remisije bolezni. Klara pa je prestala 16 kemoterapij, operacijo odstranitve obeh dojk, jajčnikov in jajcevodov, nato pa še 25 sej obsevanja, osem ciklov kemoterapije in eno leto nove terapije. "Februarja lani sem končala to zdravljenje," pove Klara.

Kljub temu, da sta bila zaljubljena že ob koncu njenega zdravljenja, ju je novica o ponovitvi bolezni pri Gašperju pretresla. "Moram priznati, da so bili ljudje okoli mene bolj prizadeti kot jaz," razkrije Gašper. "Zame je bilo težje, ko je bil on bolan, kot pa ko sem bila jaz. Najbolj mi je ostal v spominu trenutek, ko je bil res zlomljen, saj po kemoterapiji pade imunski sistem, kar pomeni, da je celo rahlo povišana temperatura lahko usodna," doda Klara.

Ali ju je bolezen še tesneje povezala? "Absolutno, zelo. Mislim, da ne more biti več kot to," pravi Klara. "To so res najtežji trenutki, ki jih lahko par preživi skupaj, vendar mislim, da te izkušnje res povežejo. Zato sem zelo hvaležen, da je bila z mano," dodaja Gašper.

Kljub skrbem, žalosti in solzam, ki so bile del njune zgodbe – med zdravljenjem je Klara izgubila tudi mamo – bosta to obdobje vedno nosila s hvaležnostjo, saj ju je bolečina združila in ju naučila, kako ceniti vsak trenutek življenja. "Prej sem vedno bila tam za druge, zase pa ne. V bolezni sem se postavila na prvo mesto, in mislim, da bi to moral storiti vsak," svetuje Klara, medtem ko Gašper dodaja: "Že prej sem užival v življenju, a zdaj ga še bolj, ker resnično spoznaš, da nikoli ne veš, kdaj je zadnji dan, in ne smeš obžalovati."

V bolezni nista sama, združila sta svoje izkušnje in oblikovala podporo, ki je močnejša od bolezni. Ljubezen, razumevanje in prijateljstvo je najboljše zdravilo v najtežjih časih, naj še dolgo uživata v ljubezni.