Poletni čas leta 2024: pri daljših dneh spimo uro manj

Čeprav se že leta govori, da se bo poletni (oz. zimski) čas končal, je nekaj gotovo: ure bomo to pomlad prestavili v noči iz 30. marca v soboto na 31. marca na nedeljo za eno uro naprej, tako da bo 2.00 postala 3.00. To pomeni, da bo zadnja nedelja v marcu najkrajši dan v letu: imela bo le 23 ur. Letošnji poletni čas sovpada s katoliško veliko nočjo. Vrnitev na zimski čas , če ne bo sprejeta drugačna odločitev, je predvidena 27. oktobra 2024 , ko bomo dobili nazaj »ukradeno« eno uro, od 3.00 do 2.00  – takrat bomo, ne le spali eno uro več, ampak bodo tudi noči postale daljše. Uvedba poletnega časa je bila namenjena povečanju števila ur, ki smo jih preživeli na naravnem soncu in to je zelo koristilo tistim, ki so delali v kmetijstvu. Ta sistem je bil uveden v prejšnjem stoletju v evropskih državah zaradi varčevanja z energijo, zlasti med vojnami in naftnimi krizami v sedemdesetih letih. V današnjem času, ko stroji ročno delo vse bolj potiskajo v ozadje, večina ljudi pa dela v pisarnah in na računalnikih, je prestavljanje ure manj energijsko varčen ukrep.

Zato je čas, da jo ukinemo, katera različica bi bila zdrava, pa je predmet resnih razprav in raziskav. Na primer, kolegi z Univerze v Washingtonu in Univerze v Arkansasu so skupaj izmerili varnostne prednosti poletnega časa.

Pojasnili so: »Več svetlobe je zvečer, ko se zgodi največ smrtnih nesreč, ko se ljudje vrnejo domov po napornem dnevu v pisarni. Poleg tega bi se lahko zmanjšala tudi stopnja kriminala, saj se več kot polovica kaznivih dejanj zgodi v urah po temi, pozno popoldne ali zvečer,« so pojasnili raziskovalci. Druge študije kažejo, da obstajajo panoge, ki bi lahko uspevale s stalnim prehodom na poletni čas. Ljudje v gostinstvu na primer verjamejo, da bodo ljudje zaradi dodatne ure dnevne svetlobe dlje ostali zunaj in porabili več denarja za različne dejavnosti. 

Zdravstveni guruji poudarjajo tudi prednosti več sončne svetlobe, ki dokazano prispeva k splošnemu dobremu počutju in zdravju telesa. Znano je, da naravna sončna svetloba poveča telesno sintezo vitamina D in zmanjša pojavnost »sezonske afektivne motnje« (depresivno stanje duha, povezano s spremembo letnih časov). Prehod na poletni čas pa lahko vzame davek na telesu, vendar ne na dolgi rok.
Mladi in zdravi ljudje na splošno zlahka prenesejo »časovni premik«, toda ljudje z anksioznostjo in depresijo, pa tudi starejši, lahko zaradi premika ure občutijo večje nelagodje. Tisti, katerih biološka ura je bolj občutljiva, lahko tudi močneje občutijo njegov učinek. Morda potrebujejo daljše obdobje prilagajanja, da se navadijo, da se morajo vsak dan zbuditi eno uro prej. Po mnenju strokovnjakov traja približno en teden, da se prilagodite , saj morate vstati eno uro prej kot običajno, kar lahko poveča raven stresa in oteži koncentracijo v službi ali šoli.