Včasih se zdi, kot da Bog ne sliši naših prošenj. Kot da ga naše potrebe ne zanimajo. Kje je, ko ga najbolj potrebujemo? Vendar težava ni v Bogu. Težava leži v nas. Prepričani smo, da lahko vse opravimo sami.

Ali če ne, verjamemo, da imamo poznanstva, ki bodo poskrbele za to. Vendar pridejo dnevi, ko ne koristi ne naša lastna moč ne poznanstva, na katere se zanašamo.

Bog ostaja naša varnost vedno, samo ga ne opazimo in, ali mu ne dovolimo, da bi bil ob nas.

Toliko je stvari, s katerimi preprečujemo Bogu, da bi deloval. Naša lastna omejevanja, naš ponos, naši principi nas oddaljujejo od stika z Bogom. 

Kristus ni rekel, molite in prejeli boste, temveč prosite in vam bo dano, iščite in našli boste, trkajte in odprlo se vam bo.

Moč naše molitve je v veri. Če verjameš, da boš prejel, ti bo tudi dano. Zato se danes ustavimo in z zaupajočo molitvijo začnimo verjeti, da bomo prejeli to, kar prosimo, da se nam bodo odprla vrata, na katera trkamo, in da bomo našli, kar iščemo.

Naj bo moč molitve kar zaznamuje vaše življenje.

Saj hudoben oče daje svojim otrokom dobre stvari. Koliko boljše stvari nebeški in popolni Oče daje tistim otrokom, ki ga prosijo.