On je pastir, ne le vernikom. Gorički župnik vsak dan nahrani trideset krav in 14 konjev ter  vzdržuje hektarje travnikoo in gozdov.

Župnik Dejan Horvat z Goričkega je več kot le duhovnik. Svoj čas poleg duhovniških obveznosti, molitve vsak dan nahrani več kot trideset krav in 14 konjev ter se posveti vzdrževanju stotih hektarjev travnikov in gozdov.

Dejan Horvat, ki deluje v župnijah Markovci in Gornji Petrovci, svoje poslanstvo duhovnika združuje s kmetovanjem.

Ljubezen do zemlje

Čeprav mu je bila ljubezen do zemlje položena v zibelko, saj prihaja iz kmečke družine v Strehovcih na drugi strani Prekmurja, ni načrtoval, da bo poleg duhovniškega poklica opravljal še delo kmeta.

Ko je pred dvajsetimi leti prišel službovat v Markovce, je našel zapuščeno župnijo in staro župnišče, kar ga je spodbudilo k ukrepanju.

"Tu je bil travnik, župnija je bila zapuščena, župnišče staro, 13 let ni bilo tukaj nikogar," pravi Horvat.

"Ogromno bi bilo za postoriti in takrat sem si rekel, da imam dve možnosti, ali spakiram in grem ali pa začnemo delati."

Izbral je delo in hitro ugotovil, da bo potreboval traktor in prikolico.

Namesto pozlačenih kelkihov raje uporablja glinene.

Prenova župnišča in začetek kmetovanja

S pomočjo faranov je prenovil župnišče in začel kositi okoliške travnike. "Sena je bilo ogromno, nisem vedel, kam z njim," se spominja Horvat. Zato je kupil prvo kravo.

"Razumem, da se nekomu iz urbanih predelov Slovenije združevanje duhovništva in kmetovanja zdi čudno, a če prihajaš z Goričkega, je to naravno."

Prigode iz kmetovanja

Horvat se spominja številnih prigod, kot je obisk pri madžarskih prijateljih, kjer je s traktorjem pomagal pri podiranju drevja.

"Vozil sem na slovensko stran veje za sekance in policija me je ustavila, ker sem se jim zdel sumljiv," pripoveduje v smehu.

Zaradi tega je zamudil k maši, a je vest o prestavljeni maši hitro dosegla farane.

Pomoč in povezanost s farani

Horvat ni sam pri opravilih. Svojega prvega pomočnika je našel v cerkvenem ključarju Bojanu Barberju, ki mu pomaga pri delu, kadar ima župnik duhovniške obveznosti. "Moja babica je vedno rekla, ko hodiš okrog oltarja, to ni majhno delo," pravi Barber.

Horvat opaža, da je v majhni župniji povezanost s krajem in domačini nujna. "Urne ure sem razpisal, bedak, saj nihče ni prišel," slikovito pripoveduje. Farani uredijo cerkvene obveznosti po nedeljski maši, med tednom pa ga obiščejo na kmetiji, ki je postala tudi kraj za druženje.

Na vprašanje, ali je duhovnik ali kmet, Horvat pravi, da nikoli ni čutil potrebe po izbiri. "Ljubezen do zemlje je ključna, Bog pa ne živi le v cerkvi, ampak ga najdem tudi v kabini traktorja, medtem ko kosim goričanske griče."