Smilijo se mi ljudje, ki ne razumejo tega. Nikoli ne bodo vedeli, kaj pomeni čutiti ljubezen do živali.   ❤️

Objavite fotko vašega kosmatinca ⬇️

Vem, da moj pes ni moj otrok, vendar sem naveličana poslušanja ljudi, ki pravijo: "Ne obravnavaj svojega psa, kot da je tvoj otrok."

Zavedam se, da je občutek, ki ga ima mama do otroka, nekaj posebnega in neprimerljivega.

Moj pes nikoli ne bo odrasel, zapustil doma ali skrbel zame, ko bom stara.

Vedno bo potreboval mene za hrano, pijačo in sprehode. Ne bo postal najstnik, ki bi mi očital: "Ne razumeš me" ali "Nimaš pojma."

Ne bo me sodil ali postavljal pod vprašaj mojih odločitev, ne bo prosil za Playstation ali novo igračo. Vendar tudi ne bom slišala besed, kot so: "Rad te imam", "Hvala ti" ali "Potrebujem te."

Moj pes ne bo odražal mene - ne fizično ne miselno. Videla bom, kako odrašča in se stara, in bom tista, ki bo zanj skrbela do konca njegovega življenja.

To je najina usoda. Moj pes je žival, ne oseba, še manj moj otrok. Kljub temu pa sem njegova mama. Ironično? Mogoče. Kako je to mogoče?

Biti mama pomeni žrtvovati se za svoje otroke, skrbeti za njih in spreminjati svoje življenje za dobrobit svoje družine.

Mama razvaja, vzgaja in brezpogojno ljubi. Zaradi vsega tega moj pes ni moj otrok, vendar sem na nek način njegova mama. Sem vse, kar ima, sem vodja njegovega tropa.

Nisem njegova lastnica in on ni moja last. Sem del njegove družine.

Žal mi je za tiste, ki tega ne razumejo, ker ne bodo nikoli vedeli, kaj pomeni čutiti ljubezen do majhnega bitja, ki ne govori, ne dozoreva in se ne izraža kot človek.

Nikoli ne bodo imeli tega, kar imam jaz; nikoli ne bodo videli tistega pogleda, s katerim mi moj pes pove vse.

Moj pes ni moj otrok, toda jaz sem njegova mama. Zaradi mene ima polno, zdravo življenje in ne zahteva ničesar več.